Potem ko je upravno sodišče delno ugodilo okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green, ki v tožbi proti vladi izpodbija odlok o odvzemu rjavega medveda iz narave, so že znani prvi odzivi na sodbo. Ta določa, da do izvedbe ponovnega postopka, ki ga mora izpeljati vlada, odstrela rjavega medveda ne bo. Odlok, ki ga je vlada sprejela lani in ga bo morala zdaj popraviti, sicer določa odvzem 200 osebkov (175 z odstrelom) rjavega medveda do 30. septembra letos, česar pa zdaj ne sme izvajati.
Na KGZS so ogorčeni
Sodišče je odpravilo le prilogo odloka, v kateri je bilo določeno, koliko medvedov je treba odstreliti. Sodišče meni, da je vlada napačno uporabila materialno pravo. Kot je zapisalo sodišče, določitev števila medvedov za odstrel (ne samo na območju izjemne prisotnosti ter na prehodnem območju) nima potrebne zveze z vidika družbene sprejemljivosti, ugotovljene prek (subjektivnih) mnenj prizadetih interesnih skupin (prebivalci podeželja, op.a.) in tudi z vidika upravljanja škode, ki jo povzročajo medvedi. Sodišče pravi, da mora biti odvzem omejen na le nekatere medvede, in sicer na konkretnih območjih in ob upoštevanju direktive o habitatih. To torej ne pomeni, da medvedov ne bodo odvzeli iz narave, le vlada mora po navodilih sodišča še enkrat pripraviti prilogo odloka, kar pomeni, da se bo odstrel zavlekel.
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so ogorčeni, saj menijo, da bo ta odločitev privedla do blokade upravljanja medvedje populacije. »Še nikoli si v delovni skupini za upravljanje zveri, ki je bila imenovana na ministrstvu za okolje in prostor, nismo bili tako enotni glede števila odvzema medveda. Z višino odvzema smo se strinjali tako deležniki iz stroke kot deležniki drugih interesnih skupin,« so zapisali na zbornici, kjer trdijo, da se bo število medvedov zdaj povečalo.
Da se bo to res zgodilo, če medvedov ne bodo odvzeli iz narave, so si strokovnjaki bolj ali manj enotni, kar je bilo jasno že, ko so se pred meseci strinjali, da je treba 200 osebkov odvzeti iz narave. Strateška usmeritev vlade je, da se število medvedov ne povečuje, po mnenju večine pa tega ni mogoče doseči brez odstrela.
»Če odstrela ne bo, pričakujemo, da se bo populacija povečevala še hitreje kot doslej. Zato bo še toliko pomembneje nadaljevati razvoj preventivnih ukrepov, da se konflikti ne bi začeli povečevati,« pravi raziskovalec z oddelka za gozdarstvo na biotehnični fakulteti Miha Krofel, ki je poudaril, da večje število medvedov ne pomeni avtomatično tudi večjega števila konfliktov z ljudmi. Ti se v zadnjih letih zmanjšujejo kljub rasti populacije.
Kdaj se bo ustavila rast populacije?
Kot pravi, je hitro povečevanje števila medvedov kljub odstrelu verjetno povezano tudi z velikimi količinami umetne hrane, ki jo imajo medvedi na voljo na stotinah krmišč po državi. Ta hrana predstavlja tretjino vse medvedje prehrane pri nas, zato se raziskovalcu zdi smiselno zmanjšati intenzivnost krmljenja. Krofel pravi, da se bo povečevanje števila medvedov na neki točki slej ko prej ustavilo, kajti razpoložljivost hrane je naravni dejavnik, ki omejuje število medvedov. »Nekje se bo rast ustavila, nihče pa ne ve, kje. Večina se nas boji, da bo to šele pri številki, ko večina ljudi ne bodo več tolerirala medvedov,« pravi Krofel.
Sodba je bila sprejeta ravno v času, ko se končuje lovna doba za redni odstrel, medtem ko izredni odstrel medvedov ni omejen. To pomeni, da bodo medvede, ki bodo povzročali težave, lahko odstrelili, drugih pa do nove odločitve vlade ne. »Če bodo do oktobra na ministrstvu našli zakonito rešitev, se bo redni odstrel nadaljeval v jesenskem času,« pravi Krofel. V zadnjih letih se sicer število medvedov povečuje, po zadnjih ocenah iz leta 2018 jih v slovenskih gozdovih živi od 800 do 1000.
