Vlada Republike Slovenije je novembra lani sprejela odlok o odvzemu 200 osebkov vrste rjavega medveda iz narave do 30. septembra 2019. Na to se je na upravnem sodišču pritožila okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green z Jesenic in sedaj vsi čakajo odločitev upravnega sodišča, vprašanje pa je, kaj to čakanje z odstrelom pomeni za ohranitev populacije in ali bo to, kot napovedujejo na zavodu za gozdove, res imelo nepopravljive posledice. V zadnjih letih sta nekako dosežena sobivanje in relativna naklonjenost medvedom, kar je v relativno majhnem prostoru, kot je Slovenija, temeljno za ohranitev relativno velike populacije. V odloku, ki ga je sprejela vlada, so načrtovali odstrel 140 medvedov do konca leta 2018 (padlo je okoli 40 medvedov), preostale naj bi odstrelili do konca aprila, že sedaj pa je jasno, da to ne bo uresničljivo zaradi čakanja na odločitev sodišča.
V Sloveniji velike zveri povzročijo največ škode drobnici, na čebelnjakih in v sadovnjakih, glavni vzroki za to pa so neustreznost sistemov varovanja in nepravilna raba ter slabo vzdrževanje elektroograj. Leta 2015 je ministrstvo za okolje in prostor prek agencije za okolje rejcem drobnice omogočilo 80-odstotno sofinanciranje izvedbe ukrepa za preprečevanje nadaljnje škode, ki so jo povzročile velike zveri (visoke elektromreže), sofinanciranje so nadaljevali tudi v naslednjih letih in ga razširili še na področje preprečevanja ponovnega nastanka škode na čebelnjakih, v sadovnjakih in na drugih tipih premoženja. V okviru projekta Life Dinalp Bear na zavodu za gozdove so leta 2017 potencialnim oškodovancem na območjih Kočevja, Novega mesta, Ljubljane, Tolmina, Postojne in Sežane za zaščito drobnice razdelili tudi 10 pastirskih psov, zavod pa je izdal priročnik z naslovom Reja domačih živali in sobivanje z zvermi. Od leta 2015 do 2018 so razdelili 55 kompletov elektromrež in elektroograj.
Primerov dobre prakse je po Sloveniji že več kot sto, pri prejemnikih opreme pa so se škode zmanjšale za več kot 95 odstotkov in večina prejemnikov škode po vzpostavitvi varovanja ni več utrpela. Spomladi 2017 so v okviru projekta na več lokacijah po Sloveniji prvič postavili smetnjake in kompostnike, zavarovane pred medvedi, ki so se dobro obnesli, lani pa so začeli testirati elektropreproge za varovanje čebelnjakov.
Toda kot so povedali na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, tako enostavno vendarle ni. »Za varovanje z ograjo je pogoj zapiranje živine v nočne ograje. To pomeni spremembo tehnologije reje, poleg tega preprečimo pašo živine v najbolj ugodnem času, to je ponoči, silimo jo v pašo v največji vročini, najverjetneje pa jo bodo morali rejci dokrmiti s suho krmo, ker se ne bo zadosti napasla. Vse to pomeni dodatno delo in strošek pri reji živine, tudi z logističnega vidika ni tako enostavno gnati 300-glavo čredo vsak večer s pašnika in zjutraj nazaj. Glede pastirskih psov in pastirjev imamo popolnoma prekinjeno tovrstno prakso varovanja živine, zato se rejci v zelo majhni meri odločajo za te ukrepe,« je povedal Robert Peklaj s KGZS.
O srečanjih ljudi z medvedi in njihovih izkušnjah pa v tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.
Jejmo krofe in se skrijmo za masko
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako smo pustovali včasih in kako nastanejo pravi, okusni krofi, kakšne so izkušnje gimnazijke Nine Kobetič, letošnje slovenske zmagovalke vseevropskega prevajalskega tekmovanja za srednješolce, kaj se nam v letu 2019 obeta na ekonomskem področju, zakaj škandal ob italijanskem državnem prazniku v Bazovici še vedno odmeva – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov.
