Namesto da bi se izpusti nižali, se višajo, k čemur je prispeval tudi nov meritveni cikel WLTP, v skladu s katerim so povprečna poraba goriva in posledično izpusti CO2 precej bolj realni ali povedano drugače višji. Zato ne čudi, da so bili lanski izpusti celo najvišji v zadnjih petih letih. Dovoljena meja 95 g/km je v trenutnih razmerah postavljena odločno prenizko, približali pa bi se ji lahko zgolj v primeru, če bi prišlo do velikega prodajnega zasuka, ki bi pomenil, da se bodo na trgih EU letos in prihodnje leto najbolje prodajali (priključni) hibridi in električni avtomobili. To pa ni realno. Če znova povzamemo dogajanje v Nemčiji, je bil njihov februarski delež vsega 7,3 odstotka. Gre za državo z veliko kupno močjo, kjer bi si okolju prijaznejše, a tudi nekoliko dražje avtomobile zlahka privoščili. A si jih ne. Ne zgolj zaradi cene.
Ker se ne prodajajo tako, kot bi si proizvajalci želeli, so se podjetja znašla pred veliko dilemo, kaj sploh narediti. Za vsak dodaten gram izpusta nad predpisano mejo so zagrožene visoke kazni, kar zna močno vplivati na dobičke, ki so bili v marsikaterem koncernu sicer milijardni. Ocena je namreč, da bi morali proizvajalci glede na trenutni ogljični odtis plačati več kot 34 milijard evrov kazni, to pa bi še posebno občutila koncerna Volkswagen in PSA kot največja evropska proizvajalca. Po nekaterih ocenah bi se njun dobiček celo prepolovil. Zato je pričakovati, da bo še letos na cesto zapeljalo veliko tako ali drugače električno gnanih vozil, ki bodo tudi cenovno denarnici povprečnega Evropejca veliko bolj prijazna. V to smer gre tudi napoved blagovne znamke iz Wolsburga, da bo njihov novi električni avto I. D. stal enako kot dizelsko gnani golf, pri čemer glede na izbrano baterijo obljubljajo (realni) doseg od 330 do 550 kilometrov.
Kazni, ki bo z letom 2021 sledile, so realnost, vprašanje je samo, kako visoke bodo dejansko. Zgodbe iz preteklosti nas učijo, da jih bomo tako ali drugače dejansko plačali živeči v Evropski uniji. Proizvajalci in njihovi predsedniki uprav si seveda občutno nizkega dobička ne bodo dovolili, zato ne bo čudilo, če se bodo cene novih štirikolesnikov dvignile, manjši dobički pa lahko skrbijo tudi zaposlene. Ti imajo v številnih podjetjih dogovorjene nagrajevalne sheme delitve dobička. Višji je, več denarja dobijo, pri čemer gre za visoke zneske, ki se gibljejo med 5000 in 10.000 evrov. (Pre)visoki izpusti CO2 so torej kompleksna zadeva, o čemer bodo morali temeljito razmisliti tudi odgovorni v EU. Na koncu bomo tako ali drugače vse te silne milijarde plačali njeni prebivalci.
