Pred dobrima dvema letoma je ameriški pisatelj Aleksandar Hemon objavil pretresljiv uvid v ozračje posttrumpovske Amerike, klinično natančen prikaz družbe, ki izvablja iz ljudi njihovo potlačeno željo po nasilnem razčiščevanju družbenih nasprotij. Hemon v svojem eseju med drugim zapiše, da je eden od privilegijev, ki nam jih omogoča življenje v navidezno stabilni družbi, vera v človekovo psihološko kontinuiteto. V jedru ameriške kulture, piše, leži prepričanje, da spodoben človek lahko ostane in tudi bo ostal spodoben človek, zvest sebi in svojim vrednotam, povsem neodvisen od družbenih in zgodovinskih okoliščin. Američani torej, če rahlo poenostavim, verjamejo, da bodo dobri ljudje ostali dobri, ne glede na karkoli.
A Hemonova osebna sarajevska izkušnja tej veri odločno nasprotuje, zato pisatelj zapiše, da bi prav izvolitev Donalda Trumpa morala narediti konec tej iluziji in da...
