»Enajstega aprila prihodnje leto bom star 95 let. Ali bi se lahko tedaj z družino srečal z vami v Ovalni pisarni?« je predsedniku na srečanju vojaških veteranov junija lani v Kansas Cityju navrgel Allen Jones. »Seveda,« je v svojem postavljaškem slogu pred zbrano publiko zagotovil Trump in (pravzaprav ne toliko začuda) držal obljubo. Allen je bil za rojstni dan na obisku v Beli hiši skupaj s še tremi veterani druge svetovne vojne, že stoletniki, ki so obujali spomine na vojne dni. Med njimi je bil tudi Paul Wigfield, zdaj 101 leto star udeleženec izkrcanja v Normandiji, ki bo tudi v delegaciji ameriških veteranov na letošnji junijski proslavi ob 75. obletnici dneva D v Franciji. Ko je Trumpu pripovedoval o desantu na Utah Beach, celodnevnih bojih, v katerih je bil kmalu ranjen, je predsednikovo zanimanje izkoristil za prošnjo, da se iz Francije vrne domov na krovu njegovega letala. »Bomo poskrbeli za to,« in »Všeč vam bo Air Force One,« se je tokrat zavezal Trump in vsaj enemu od veteranov polepšal dan s potrditvijo svojega naslednjega obiska na stari celini.
Poklon veteranu
Iz Bele hiše v Trumpovih časih redko pride kakšna pozitivna novica, časi pa so tudi takšni, da jih mediji na splošno radi spregledajo.
Allen je bil za rojstni dan na obisku v Beli hiši skupaj s še tremi veterani druge svetovne vojne.
