Pariška katedrala Notre-Dame de Paris ali krajše Notre-Dame (Naša gospa) je ena največjih znamenitosti francoske prestolnice. Stoji v osrčju Pariza na otoku Ile de la Cite sredi Sene. Od leta 1991 je del svetovne kulturne dediščine pod zaščito Unesca.
Zgodovina katedrale sega v leto 1163. Takrat se je pod škofom Mauriceom de Sullyjem začela njena gradnja, glavni del je bil zgrajen do leta 1260, končana pa je bila leta 1345. Cerkev je zgrajena v gotskem slogu, v dolžino meri 127 metrov, v širino pa 40 metrov. Zanjo je značilna simetričnost in uravnoteženost arhitekturnih elementov, cerkev pa krasijo tudi številna steklena, iz več barvnih elementov sestavljena okna (vitraž). Zlasti njeno zahodno pročelje strokovnjaki omenjajo kot vzor gotske elegance.
Kronanje Napoleona
Med francosko revolucijo leta 1793 so gotsko mojstrovino oplenili in precej poškodovali. Iz tega burnega obdobja je tako izšla v slabem stanju. Potem pa se je dal Napoleon leta 1804 za francoskega vladarja okronati prav v katedrali, kar je Notre-Dame vrnilo v središče pozornosti.
Še lepše čase je dočakala sredi 19. stoletja, ko so jo temeljito obnovili, in sicer pod vodstvom francoskega arhitekta Eugèna Viollet-le-Duca. V literaturi je katedrala zaslovela z romanom Victorja Hugoja Notredamski zvonar, ki je izšel leta 1831.
Pariška točka nič
Vreme in onesnaženo ozračje sta v minulih desetletjih močno poškodovala katedralo. Država je sicer zagotovila nekaj sredstev za obnovo, ki pa niso zadostovala za obsežno sanacijo, ki jo je stavba potrebovala, zato so pred časom sprožili posebno akcijo donacij za obnovo.
Notre-Dame je eden najbolj obiskanih turističnih ciljev v Parizu, obišče jo krepko čez deset milijonov obiskovalcev na leto. Po terorističnih napadih islamskih skrajnežev v Franciji so tudi pred cerkvijo, tako kot pred številnimi pariškimi znamenitostmi, patruljirali vojaki. Na tleh pred cerkvijo je pariška točka nič, kamnita tabla s središčno točko, od koder se uradno merijo vse razdalje do Pariza. sta, dpa
