Jaz nočem da strmi / kdo v mojo dušo. / Vsem naj bom / neznan. To so bili doslej še neobjavljeni verzi Srečka Kosovela (1904–1926), ki so pred več kot petimi leti pritegnili pozornost pesnika in raziskovalca Miklavža Komelja, ki je nedavno obdelal tudi zapuščino Jureta Detele. Lotil se je podrobnejše raziskave, saj je večji del zapuščine Kosovela – pisal je tako impresionistično liriko z motivi kraške pokrajine (Bori) kot ekspresionistično, revolucionarno pesništvo o krvavi usodi Evrope in želji po novem svetovnem etosu (Ekstaza smrti), pomemben del njegovega opusa pa predstavljajo tudi konstruktivistične pesmi (Sferično zrcalo) – k sreči shranjen v NUK. Kot je povedal na nedavni predstavitvi dela Vsem naj bom neznan, je bil presenečen, da je ostalo neobjavljenega gradiva še za okoli 1800 strani.
Zdaj je zbrano v dveh knjigah. Ena hrani doslej neznano Kosovelovo poezijo, prozo in dramatiko, tako nekatere dokončane tekste kot osnutke za romane in marionetne igre. V drugi so njegovi esejistični fragmenti, aforizmi, zapisi o literarni teoriji in študijsko gradivo.
Lenin in Marija
Zaradi mnogih Kosovelovih že objavljenih del je bil proces urejanja zelo zahteven, težko je bilo ugotoviti, kaj je že bilo objavljeno vsaj v kakšnih opombah in kaj še ne, je pojasnil Komelj: »Knjiga, ki ima tudi filološko kritičen značaj, je nastala brez posegov v tekst, tudi na področju interpunkcije. Od raziskovalca to zahteva še mnogo več dela, saj ves čas preverjaš, ali je tako zapisal avtor ali gre za tvojo lastno malomarnost.«
Komelj se je pri strukturiranju knjige želel približati Kosovelovi viziji lastnega opusa, saj je ta izjemno poglobljeno reflektiral svojo pisavo: O ti moja knjiga, nenapisana, / ti moja knjiga žgočih spoznanj, / žarečih energij, sanj, moči, / vse zlate žarijo črke iz noči...
Kosovel je pisal mrzlično in brez popravkov, zapisoval si je tudi mnogo navrženih idej, denimo dialogov nedokončanih dram. »A te ideje so tako močne, da so prisotne že v svoji nenapisanosti. Kosovela ne moremo zajeti v eno samo opredelitev, mislim, da ni bil noben slovenski pisec v svojem ustvarjanju tako svoboden,« je sklenil Komelj o pesniku, ki je obenem lahko pisal o Leninu in o Mariji.
Fragmenti in prebliski
Knjiga bo običajnega bralca, ki se s Kosovelom ni veliko ukvarjal, morda presenetila zaradi količine kratkih fragmentov in prebliskov, a v času pred vojno je bila tovrstna fragmentarnost prej pravilo kot izjema, je povedal Tržačan Ravel Kodrič, poznavalec časa, v katerem je živel Kosovel, in njegovega življenja. »Kosovel presenetljivo ni bil zagledan v svojo pesniško izjemnost, raje je gradil gibanje, skupnost. Tudi zato je dodobra uveljavljena oznaka, da je bil pesnik Krasa, zelo omejujoča.« Knjiga je bila s serijo vključenih rokopisov tudi velik oblikovalski izziv; lotil se ga je Jurij Kocuvan.
