Okoli 1100 prebivalcev vasi v okolici Brežic že težko čaka na dokončanje protipoplavnih ukrepov, predvsem na poglobitev Save in Krke, ki pa je vezana na gradnjo hidroelektrarne (HE) Mokrice. Toda kot smo poročali, se ta zaradi pritožbe Društva za preučevanje rib Slovenije odmika v nedoločljivo prihodnost. Upravno sodišče je namreč Agenciji RS za okolje v ponovni postopek vrnilo okoljevarstveno soglasje za omenjeno HE, sicer izdano že julija lani. Po prvotnih načrtih naj bi bila celotna veriga HE na spodnji Savi končana do leta 2016, nato je bil rok kar trikrat prestavljen. A zdaj je jasno, da je tudi nazadnje določen rok, leto 2022, nedosegljiv.
Živi opomin na stoletne vode leta 2010
V Krški vasi, Velikih Malencah, Ločah, Mihalovcu, Rigoncah, na Čatežu bodo tako še nekaj let ob vsakem večjem deževju s strahom spremljali vremensko napoved. Spomin na stoletne vode leta 2010 je namreč še preveč živ. »Bilo je toliko vode, da ograje na dvorišču sploh ni bilo videti. Zdelo se mi je, kot da stojim sredi Save,« se spominja Cvetka Frigelj iz Loč. Vaščani se zavedajo, da živijo na poplavnem območju, zato so tudi hiše že pred desetletji gradili brez kleti in na nekoliko dvignjenih terenih. »Toda še nikoli ni bilo toliko vode kot pred devetimi leti. Saj se tudi ognja bojiš, a ko pride voda, ne moreš prav dosti narediti. Ko sem bila mlada, smo se veselili vode, bila je čista, mirna, hodili smo po njej. Zdaj pride s tako silovitim curkom, da si niti predstavljati ne morete.« Poplave leta 2010 so prizadele 120 gospodinjstev, na stanovanjskih objektih je bilo škode za 1,2 milijona evrov, za tri milijone evrov škode je bilo na kmetijskih površinah, kmetijskih objektih in infrastrukturi, na 4,7 milijona evrov pa je bila ocenjena gospodarska škoda.
Po besedah župana Ivana Molana v Brežicah zaradi nastalega zapleta z OVS ne obsojajo nikogar, želijo le opozoriti odgovorne v državi na večplastne posledice. Ob tem je spomnil, da so brežiška in vse druge posavske občine v postopek gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi vpete že od leta 2002. Glavni razlog za podporo projektu, ki je v brežiško občino umestil kar dve hidroelektrarni, je bila prav ureditev poplavne varnosti. Pod vprašanjem so zdaj tudi nekatere druge infrastrukturne rešitve, med drugim gradnja novega brežiškega mostu, ki je prav tako vezana na poglobitev Save.
Manj elektrike iz HE pomeni več dela za termoelektrarne
Postopek umeščanja HE Mokrice se je začel že leta 2007, postopki za pridobitev okoljevarstvenega soglasja pa pred dobrimi tremi leti. Kot pravi Bogdan Barbič, direktor družbe Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), so v raziskave glede varovanja okolja vložili sedem milijonov evrov, vključene so bile številne inštitucije s področja narave, poplav in drugih strokovnih področij, HE je projektirana po najsodobnejših standardih. Projekte so pregledali in odobrili tudi priznani strokovnjaki iz Avstrije, pa tudi Hrvaška ni imela nobenih pripomb. »Zanimivo je, da okoljevarstveno soglasje ni bilo odpravljeno, ker bi bilo vsebinsko kar koli narobe, ampak gre za neko po mnenju sodišča postopkovno napako. Omenjeno društvo je a priori proti elektrarnam na rekah. Nihče pa ob tem ne razmišlja, da je treba to elektriko nadomestiti iz termoelektrarn. Torej, boj proti obnovljivim virom pomeni podpiranje fosilnih goriv.«
Brez zadnje HE na spodnji Savi Slovenija po Barbičevih besedah ne bo mogla slediti ciljem, da bo do leta 2020 vsaj 25 odstotkov svoje porabe elektrike proizvedla iz obnovljivih virov. »Tako bomo prisiljeni kupovati 'zelene kupone', torej bomo financirali gradnjo obnovljivih virov v tujini, da bomo lahko uvažali njihovo elektriko.«
Mokriška HE naj bi na leto proizvedla 131 GWH električne energije. Če jo nadomestimo s premogovno termoelektrarno, bomo na leto s tem proizvedli dodatnih 114.000 ton emisij CO2 ali 57 kilogramov CO2 na prebivalca Slovenije, pojasnjuje Barbič. »Posledično bomo tako segreli ozračje – govorim o celotnem človeštvu, da sploh ne bomo imeli težav s postavitvijo HE, ker se bomo zadušili v CO2 in potem tudi ribe ne bodo več problem, pa že zdaj niso.«
