Marc Marquez je prepričljivo dobil prejšnjo dirko razreda motoGP v Argentini, pred prihajajočo nedeljsko dirko za veliko nagrado ZDA pa mu statistika znova kaže dobre karte. Že šestkrat zapovrstjo je v Austinu stal na najvišji stopnički, zato se tekmeci zavedajo, da ga bo tudi letos težko premagati. A nič ni nemogoče, česar se zaveda tudi Španec sam. »Tudi letos imamo v vrhu bolj ali manj iste dirkače kot že nekaj zadnjih let. Začetek letošnje sezone je bil zame kar uspešen, posebej če upoštevam, da se nisem bil povsem stoodstotno pripravljen zaradi operacije rame. Hitrost je tukaj, počutim se dobro, a ostati moram presneto osredotočen. Letos bo Ducati še bolj močan, Andrea Dovizioso pa bo še večji tekmec, majhna napaka zdaj že pomeni, da na dirki lahko ostaneš brez točk. In vsako izgubljeno bomo letos še težje nadomestili, saj je konkurenca v vrhu izredno ostra in smo zelo izenačeni,« je povedal Marc Marquez, ki tudi ocenjuje, da je prestop Jorgeja Lorenza k Hondi za zdaj zelo težaven, vsekakor težji, kot je pričakoval tudi on sam, da pa se, poleg Ducatija, pospešeno pobira tudi Yamaha.

Valentino Rossi, ki je bil v Argentini presneto hiter in je po dirki dejal, da se je na motociklu počutil »nekaj let mlajši, saj se vozil kot v dobrih starih časih«, je prav tako polno motiviran za spopad z zahtevno stezo v Austinu: »Steza tukaj ima veliko dolgih ravnih odsekov, ki so zelo hitri, končajo pa se s počasnimi ovinki. Sodi med bolj zahtevne in komplicirane steze, sama narava steze pa našemu motociklu nikoli ni ravno ustrezala. A vseeno smo tukaj v preteklosti nanizali nekaj dobrih rezultatov, zato bo za nas najbolj pomembno osvojiti čim več točk, kajti na zmago kar težko računam. Letošnji motocikel je vsekakor korak naprej v primerjavi z lanskim, zato sem optimist. Vem pa tudi, da bo nekatere tekmece težko premagati.« In res, vse ekipe se strinjajo, da je steza v Austinu velik zalogaj za inženirje in dirkače, del koledarja motoGP je od leta 2013 dalje, njena značilnost pa je ravno njena vsestranskost, saj ponuja tako rekoč vse. 5,5 kilometra dolga steza ima namreč značilen 40-metrski dvig v prvi ovinek. »Je tudi telesno zelo zahtevna, tu so hitre kombinacije ovinkov in veliko sprememb smeri, zato moramo motocikel nastaviti tako, da je čim bolj okreten. A potem izgubimo del hitrosti na dolgih ravninah,« dodaja Alberto Giribuola, vodja ekipe mehanikov Andree Doviziosa.

Zaradi vsega omenjenega je zelo pomembna tudi vzdržljivost pnevmatik in tisti dirkač, ki mu bo uspelo pnevmatike držati »pri življenju« in ki bo zmogel tudi vse fizične napore dirke, bo na koncu najhitrejši. Trenutni rekord steze je sicer v lasti Marca Marqueza, 2:03,575, kar je, za primerjavo, okoli 30 sekund počasneje od rekorda formule 1 na tej stezi. Najvišja hitrost, ki jo dosegajo motociklisti, znaša do 347 km/h, toliko so namreč dosegali lani. »Tukaj imamo najdaljšo ravnino v celotnem koledarju dirk, steza se tam celo malo spušča, na koncu pa morajo dirkači ovinek vzeti s prvo prestavo. Večjega kontrasta si torej skoraj ne moremo predstavljati, zato je tam najbolj na udaru sprednja pnevmatika,« pa je dodal vodja mehanikov pri KTM Paul Trevathan.