Okrožna državna tožilka Jasna Leskošek 29-letnemu Velenjčanu Anžetu Jelenu očita, da je bil vodja, organizator in glavni informator združbe, ki so jo policisti prijeli sredi februarja lani. Obtožen je štirih ropov, za kar mu grozi do 15 let zapora. A Jelen krivdo zanika, na eni prejšnjih obravnav je dejal tudi, da ima za kritične dni alibi. Sodišče je bilo zato zanj primorano razpisati glavno obravnavo, na kateri bodo zaslišali tudi oškodovance brutalnih ropov.
Ves čas so ga pretepali in brcali
Prvi, ki je danes prišel na sodišče, je bil podjetnik, sicer pa mož in oče petletnega sina. Družino so roparji presenetili 29. novembra 2017 v večernih urah na njihovem domu v Gorici pri Šmartnem. Ko je oškodovanec, ki se je šele nekaj minut pred tem vrnil domov, nič hudega sluteč odprl, so nanj planili trije zamaskirani roparji. Sprva je pomislil, da se kdo šali, ko pa so se začeli dreti in je enega od njih brcnil, ta pa ga je nato s pištolo udaril po nosu in mu ga tudi zlomil, je hitro spoznal, da gre še kako zares.
Roke so mu zvezali na hrbet, v tistem trenutku pa sta na hodnik že prišla pogledat, kaj se dogaja, tudi oškodovančeva žena in sin, a so roparji hitro obvladali tudi njiju. Ženo so zvezali in potisnili v drugo sobo, oškodovanec pa je moral klečati pred straniščno školjko v kopalnici, tisti, ki je bil ves čas najbolj agresiven, pa ga je pretepal in brcal, v glavnem po glavi. Zatem so mu zvezali še noge in roke, zraven pa se drli, da naj jim da »pare« (denar).
Ko je tako klečal, vmes pa tudi precej krvavel, se je zasmilil sinu. Zato je slednji predrzneža, šlo je za po priznanju že obsojenega Denisa Mihalića, milo prosil, naj atija pusti pri miru in da bo on povedal, kje je denar. »Sam do takrat sploh nisem vedel, kaj bi pravzaprav radi,« je dejal oškodovani, ki je trenutke groze podoživljal s cmokom v grlu. Že na začetku so ga premagale solze in po nekaj trenutkih mučne tišine ga je sodnica povprašala, če bo sploh zmogel pričati. Nato pa je pokimal in nadaljeval pojasnjevati, kaj se je dogajalo usodnega večera.
Še vedno jih je strah
A se mu je glas znova zatresel, ko je dejal, da je ropar pištolo prislonil tudi sinu na glavo, zato ga je ta odpeljal do manjšega trezorja, v katerem je imela družina dragocenosti in gotovino. A jim znesek ni zadostoval, zato jim je sin izročil tudi svoje prihranke in jih pospremil še do enega predala, kamor so občasno odložili kaj denarja. »Kakšnih 50 minut smo preživeli v smrtnem strahu, ko ti je na koncu že čisto vseeno, kaj bo, samo da bi bilo enkrat konec,« je dejal oškodovanec.
Ko so roparji končno zapustili hišo, je sin, ki je imel zvezane le noge, pristopil do očeta in vprašal: »Ati, a si živ?« Prav on je nato strgal lepilne trakove tako z očeta kot tudi mame, takoj zatem pa so poklicali policijo in najbližje sosede. Oškodovani je sodnici dejal, da še vedno vsi trije potrebujejo psihiatra, saj jih je še vedno zelo strah, sploh sina, ki ne more biti sam doma. »Zaklepamo se trikrat bolj, da o tem, kako nas je groza, ko kdo pozvoni, ne govorim,« je še dejal.
Najbolj pa je vse v dvorani presenetilo, ko je oškodovani pogledal obtoženega Jelena in na vprašanje tožilke, ali ga pozna, dejal, da ga. Razložil je, da je bil obtoženčev brat pri njih zaposlen. »Dostikrat je bil tudi pri nas doma. Rad sem ga imel in ga še vedno imam, pomagali smo mu, da je naredil izpit za avto in odplačal dolgove. Zelo sem mu zaupal in nikoli se mi ni izneveril,« je dejala priča. Prav brat pa ga je tudi spoznal z Anžetom. Ni pa se mogel spomniti, ali je bil tudi Anže že kdaj prej v njihovi hiši, zagotovo pa je bil v poslovnih prostorih, ki so nekaj kilometrov stran.
