Potezi opozicijske stranke Labour je sledila velika parlamentarna večina, sedaj združena proti črpanju nafte na občutljivih priobalnih območjih. To kaže na vse večje nasprotovanje onesnažujočim fosilnim gorivom, zaradi katerih je sicer Norveška ena izmed najbolj bogatih držav na svetu. Trenutno država dnevno na morju izčrpa približno 1,6 milijona sodov nafte, kot poroča Independent.
Iz državne družbe Equinor ASA, ki velja za največjega proizvajalca nafte v državi, so sporočili, da je pridobitev dostopa do oskrbe z nafto na območju Lofotskih otokov bistvena za to, da bi država ohranila dosedanjo raven proizvodnje. Domnevajo namreč, da se pod Lofotskim otočjem skriva med eno in tremi milijardami sodčkov nafte.
Vodja norveškega združenja za nafto in plin Karl Eirik Schjott-Pedersen je ob tem za Bloomberg dejal, da je celotna industrija nad idejo »presenečena in razočarana«.
Upiranje pridobivanju novih območij za črpanje nafte, ki ga je naznanil vodja stranke Jonas Gahr Store, naznanja razkorak znotraj vodstva stranke, ki po eni strani poskuša odražati naraščajoče okoljevarstvene skrbi prebivalstva, hkrati pa želi podpreti sindikate delavcev v naftni industriji, ki so eni izmed glavnih podpornikov stranke. Store je pojasnil, da si njegova stranka želi še naprej podpirati naftno industrijo, vendar si hkrati želi, da bi se naftna podjetja v državi zavezala roku, do katerega bodo vse njihove aktivnosti brez emisij.
Korak v norveškem parlamentu se je zgodil nekaj dni po tem, ko je norveška vlada naznanila veliko investicijo v neprofitne projekte obnovljive energije. Pričakuje se, da bodo za projekte vetrne in sončne energije porabili milijarde evrov. Že prejšnji mesec je norveški naftni sklad sporočil, da ne bo več vlagal v 134 podjetij, ki črpajo nafto in plin, ampak bi ohranil deleže v velikih naftnih podjetjih, vključno s podjetjema BP in Shell, ki imata oddelke za obnovljivo energijo.
