Članice razširjenega foruma velikih proizvajalk nafte so se v današnji skupni izjavi sicer zavezale k nadaljnjemu usklajevanju ukrepov za stabilizacijo naftnega trga oz. z drugimi besedami za preprečitev prenizkih cen nafte. Vendar pa so istočasno preložile vnovično srečanje, načrtovano za april, na katerem naj bi sprejeli odločitev o obsegu črpanja nafte v drugi polovici leta. 24 članic razširjenega Opeca se je decembra lani dogovorilo za zmanjšanje proizvodnje nafte za 1,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno v prvi polovici tega leta glede na povprečne količine načrpane nafte v 2018. Odločitev o obsegu črpanja za drugo polovico naj bi tako zdaj sprejeli 25. junija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Razlog za preložitev je predvsem v tem, da je novembra lani začel veljati drugi sklop ameriških sankcij proti Iranu, v okviru katerega je bil prizadet tudi energetski sektor te velike proizvajalke črnega zlata. Nedavno pa so ZDA v sklopu prizadevanj za zamenjavo oblasti v državi sankcije uvedle proti še eni članici Opeca Venezueli.
Države proizvajalke v t. i. forumu Opec plus potrebujejo več časa za oceno učinkov omenjenih sankcij proti dvema izmed najpomembnejših naftnih držav.
Ruski minister za energijo Aleksander Novak je po poročanju AFP dejal, da je ob tako veliki negotovosti težko načrtovati za naprej. Njegov savdski kolega Kalid al Falih je medtem zatrdil, da je usklajevanje med velikimi proizvajalkami v teh časih pomembnejše kot kdajkoli in da je treba dolgoročno sodelovanje institucionalizirati.
Članice Opeca so sicer Alžirija, Angola, Kongo, Ekvador, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Iran, Irak, Kuvajt, Libija, Nigerija, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Venezuela. V skupini desetih držav, ki proizvodnjo usklajujejo z Opecom, pa so med drugimi Rusija, Kazahstan, Azerbajdžan, Brazilija, Mehika in Malezija.
Z vzpostavitvijo sodelovanja med skupinama po letih trdega tekmovanja za prevlado na trgu so velike proizvajalke uspele v zadnjih dveh letih stabilizirati cene nafte po velikih padcih v 2015 in 2016, čeprav je ob koncu lanskega leta prišlo do novega znižanja cen, ki pa se v zadnjih tednih spet vračajo proti ravni okoli 60 evrov za 159-litrski sod ameriške nafte in 70 evrov za sod nafte brent.
Ob brzdanju proizvodnje Opeca in nekaterih drugih držav se vse bolj krepi pomen ZDA na naftnem trgu. Mednarodna agencija za energijo je tako pred dnevi napovedala, da se bo v ZDA krepilo predvsem črpanje nafte in zemeljskega plina iz skrilavcev, država pa bo tako od 2021 neto izvoznica nafte. V prihodnjih petih letih naj bi medtem ZDA prehitele Rusijo in se približale Savdski Arabiji med največjimi svetovnimi izvozniki tako nafte kot plina. Ameriški predsednik Donald Trump kljub temu s svojimi tviti pogosto uperi puščico proti Opecu. Februarja je tako spet tvitnil, da so cene nafte previsoke in da naj se Opec "sprosti".
