Slikovito dolino Poljanske Sore krasi lepotica v vasi Brode. Tako je mogoče imenovati Vrbanovo domačijo v vasi Brode, malo proč od Škofje Loke. Kot pravi lastnica Slavica Peternelj, sta z možem srečna, ker je dom mnogih rodov rešen pred propadom. Ne samo to: prenova hiše je dobila posebno priznanje za arhitekturno prenovo, ki ga podeljuje Šola prenove in tako nagradi različne poskuse ohranjanja dediščine. Vse priznanje gre seveda tudi avtorju prenove, arhitektu Alešu Hafnerju.
Kot pravi Slavica Peternelj, je vesela priznanja za njihov trud. Leta in leta je trajala prenova domačije, na kateri je živela njena teta, ki ji je zapustila premoženje in tudi volilo: uporabi podarjeno za obnovo! »Sledila sem njeni volji in bila vesela, da je prenovo dočakala, zdaj je ni več med nami,« pripoveduje lastnica stavbe, ki osupne z vsem: lego v slikovitem okolju, ohranjenostjo in tudi impozantnostjo kmečke domačije. Prenova je terjala ogromno volje, truda, denarja, potrpljenja, zato je toliko pomembneje, da je v zadovoljstvo tistim, ki so Vrbanovi domačiji zopet vdahnili utrip življenja: »Takšna prenova stane več kot nova hiša in ni jih bilo malo, ki so ob našem početju zmajali z glavo. Sama sem delala v prosveti, do naše dediščine imam poseben odnos.«
Od propada do razcveta
Slavica Peternelj je zadovoljna, da je že propadajoča stavba dobila novo oziroma nekdanjo podobo. Kot poudarjajo na občini Škofja Loka, je lastnica odlično sodelovala z občino, zavodom za varstvo kulturne dediščine in vsemi drugimi, ki so pomagali. Mi smo našli tudi pridne roke tega početja – domačina iz Poljanske doline: »Pri obnovi delam že šest, sedem let in kot zidar po stroki sem od začetka pri projektu, ki je danes res nekaj posebnega.«
Kot zanimivost: zaradi možne vlage je bilo treba uporabljati apno, cementa pa ne, in takih zahtev je bilo med prenovo veliko. Tudi mojstri, ki še znajo narediti kaj na star način, so bili pri tem izrednega pomena. Občina Škofja Loka sicer redno objavlja razpise za projekte ohranjanja stavbne dediščine. Hiša je ohranila podobo tudi v notranjosti. Del prostorov je tako namenjen tudi tistim, ki bi radi videli črno kuhinjo ali kaj podobnega. Kot pravi Slavica Peternelj, se že oglasijo tudi šolske skupine, kar daje svoj pečat projektu, pri katerem je sodelovala tudi družina, saj je njen zet izdelal leseno ostrešje in tako naprej. Čeprav je po Sloveniji vse več starejših stavb, ki jim ljudje vdahnejo novo življenje, je pri Vrbanovi domačiji pomembno dvoje: prenove so se lotili s strokovno pomočjo in dosledno, kot je le bilo mogoče, in domačija je s prenovo dejansko oživela, za kar jamčijo ljudje, ki v njej živijo in jo imajo radi.
