Šazam! ima to prednost, da je širšemu občinstvu nepoznan superjunak, tako da so rdeče pajkice, rumeni škornji, sijoča strela na prsih in žvečilni gumi v ustih podobno osvežujoči, kot je bil leta 2016 Deadpoolov predolgi jezik in še dve leti prej simpatičnost Varuhov galaksije. Izvirno se je strip o Šazamu, ki je v založbi Fawcett Comics nastal že leta 1939, sicer prodajal pod imenom Captain Marvel. In to celo bolj uspešno kot takrat en in edini Superman. Zaradi serije tožb se je mala založba znašla v finančnih težavah, opustila striparsko dejavnost, lik je postal last giganta Detective Comics, ime mu je nato prevzel največji konkurent Marvel, naključje pa je očitno hotelo, da se v kinu vrti sočasno ravno s Stotnico Marvel (2019).
Manj znani junaki, manj pričakovanj
Zgodba o najmogočnejšem smrtniku je v režiji Šveda Davida F. Sandberga, znanega po grozljivkah Ko ugasnejo luči (2016) in Annabelle: Stvarjenje (2017), primer filma, delanega v skladu s siceršnjo superherojsko produkcijo, torej s podobnimi pripovednimi poudarki in značilnim dramaturškim lokom osebne rasti junaka. Lahko bi rekli po kalupu, a je treba v isti sapi dodati, da s takšno mero občutka za lahkotno vzdušje, dober humor in simpatično sporočilnost, da celota niti približno ne odseva izhodiščne žanrske uokvirjenosti, temveč opazno presega domet sorodnih filmov. Srečna roka pri izbiri igralcev je zgolj pika na i.
Razposajeni superjunak iz Philadelphie je unikaten v tem, da je njegov drugi jaz osnovnošolec, štirinajstletni Billy Batson, ki mu starodavni čarovnik zavoljo njegovega čistega srca in vsled svoje upehanosti podeli božje moči: od Salomona prejme modrost, od Herakleja moč, pa Atlasovo vzdržljivost, Zevsovo strelo, Ahilov pogum in Merkurjevo hitrost. Izgubljeni najstnik, ki se seli iz rejništva v rejništvo, z izrekom čarobne besede Šazam torej ne pridobi zgolj vrlin antičnih herojev, temveč tudi telo odraslega mišičnjaka. Koncept je izkoriščen zelo dobro, akcijski prizori pa so vselej v službi humorja.
Disneyjev 16-letni igralski zvezdnik Asher Angel in 38-letni Louisiančan Zachary Levi se v tem pogledu izkažeta kot zmagovalna kombinacija, zaradi česar preskoki med mlajšim in starejšim otrokom enostavno delujejo. In kaj naredi mladostnik, ki pridobi moči bogov in telo Sylvestra Stallona? Bedarije, zabavne bedarije. Kupi pivo, polni mobilnike mimoidočih, pozira za selfije, preskakuje stolpnice in to – itak – objavlja na družbenih omrežjih. Ta zabavna dinamika otroka v odraslem telesu deluje zato, ker je igrivemu Leviju vloga pisana na kožo podobno kot Robertu Downeyju Jr. Iron Man, Ryanu Reynoldsu Deadpool ali Henryju Cavillu Superman.
Zgodba o družini
Pred premiero najnovejšega filma razširjenega filmskega univerzuma DC so se na velikem platnu zvrstili nekateri napovedniki prihajajočih izdelkov tovarne sanj. Med drugimi tudi predogled še nedospele komedije Pridni fantje (2019), ki s triom dvanajstletnikov v glavnih vlogah glede na videno stavi na sočne kletvice in straniščni humor, značilen za filme z ameriškim igralcem Sethom Rogenom (Konec je tu, Napumpana).
Šazam!, ki se je v piarovski kampanji zasluženo prodajal kot mladinski film in je bil sodeč po profilu občinstva na prvi projekciji pri tem tudi uspešen, s takšno tretjerazredno zabavo na srečo nima prav nič skupnega. Je uvid in hkrati oddih, da se da tudi znotraj superherojskega podžanra posneti vzdušno, lahkotno coming of age akcijsko komedijo in da Marvelov Spider-Man: Vrnitev domov (2017) v tem pogledu ni bil naključje. Tako kot ni naključje, da Šazamova glavna supermoč pravzaprav ni superhitrost ali sposobnost letenja, temveč simpatičen otroški igralski ansambel, vsebinski fokus na majhnih življenjskih resnicah in univerzalno sporočilo o družini, ki ni nujno biološka.
