Michael Schumacher (Nemčija) 91
Sedemkratni svetovni prvak (največ v zgodovini Formule 1) v avtomobilskem dirkanju na najvišji ravni je prvič zmagal 30. avgusta 1992 na veliki nagradi Belgije v Spa-Francorchampsu. Najboljši dirkač vseh časov, ki je v F1 začel tekmovati leto pred tem, je vozil dirkalnik Benetton-Ford. Michael Schumacher je z Benettonom osvojil prvenstvi F1 v letih 1994 in 1995. Leta 1996 je prestopil k Ferrariju. Mnogi štejejo za enega njegovih največjih uspehov to, da je ta italijanski avtomobil vrnil med najboljše. A ne takoj: čeprav je zmagoval na posameznih dirkah, je s Ferrarijem prvič osvojil prvenstvo v sezoni 2000 in potem v seriji še štirikrat do leta 2004. Michael Schumacher (1969) je zadnjič zmagal 1. oktobra 2006 v Šanghaju na veliki nagradi Kitajske. Leta 2010 se je po upokojitvi vrnil v Formulo 1, a večjih uspehov, tokrat v moštvu Mercedesa, ni imel. Zadnjič je vozil 25. novembra 2011 na veliki nagradi Brazilije, ko je osvojil sedmo mesto. Schumacher ima še nekaj rekordov, recimo največ zmag za eno moštvo (72, Ferrari) ali največ stopničk (154), pa tudi največ sezon z vsaj eno zmago (15).
Lewis Hamilton (Velika Britanija) 74
Angleški dirkač (1985) je blestel že v svoji prvi sezoni v F1. Prvi temnopolti voznik je že na prvi dirki v Avstraliji osvojil tretje mesto, prvič pa je zmagal na šesti dirki sezone v Kanadi. Hamilton je zmagal v petih sezonah Formule 1, prvič leta 2008, ko še ni imel 24 let, potem pa še v letih 2014, 2015, 2017 in 2018. Solidno je začel tudi letošnjo sezono in pred nekaj dnevi zmagal tudi drugi dirki sezone v Bahrajnu. Hamilton ima v rokah veliko manj rekordov kot Michael Schumacher, a če bo vztrajal še kakšno sezono, bi ga morda ujel v številu posameznih zmag.
Sebastian Vettel (Nemčija) 52
Enaintridesetletni voznik najprej Red Bulla, od leta 2015 pa Ferrarija, je prvič zmagal v Monzi 14. septembra 2008, nazadnje pa lani v Belgiji. V rokah ima štiri naslove svetovnega prvaka in kar malo neverjetno se sliši, da je voznik, ki je bil leta 2010 najmlajši zmagovalec sezone, vse štiri naslove osvojil še v dirkalniku Red Bull. Vettel ima rokah praktično vse rekorde, ki so povezani s tem, da je bil najmlajši uspešen dirkač v Formuli 1. Tako je bil tudi najmlajši voznik, ki je osvojil kvalifikacije, tekmo in najhitrejši krog pri 21 letih, in sicer leta 2009 v Silverstonu.
Alain Prost (Francija) 51
Najboljši francoski dirkač (1955) je na najvišji ravni nastopal med leti 1980 do 1991 in potem še leta 1993. V svoji karieri je osvojil štiri prvenstva (1985, 1986, 1989 in 1993). Vozil je za štiri velike ekipe (McLaren, Renault, Ferrari, Williams) in prvič zmagal 5. julija 1981 v perfektnem francoskem popoldnevu v Dijonu z Renaultom. Zadnja zmaga največjega konkurenta Ayrtona Senne se je zgodila 25. julija 1993 v nemškem Hockenheimu, ko je osvojil naslov v dirkalniku Williams-Renault.
Ayrton Senna (Brazilija) 41
Še vedno popularen neustrašen Brazilec (1960, São Paulo – 1994, Imola) je svojo pot končal na dirki za veliko nagrado San Marina 1. maja 1994 v Imoli, v enem najbolj krvavih dirkaških vikendov vseh časov. Do takrat je nastopil na 162 dirkah in trikrat (1988, 1989 in 1991) osvojil prvenstvo Formule 1. Njegovi avtomobili so bili po vrsti Toleman, Lotus, McLaren in na koncu Williams. Senna je sicer prvič zmagal na dirki Formule 1 25. marca 1984 na tekmi za veliko nagrado Brazilije, zadnjič pa je osvojil tekmo 7. novembra 1993 v Avstraliji.
Fernando Alonso (Španija) 32
Dirkač iz Ovieda Fernando Alonso Díaz (1981) je v Formuli 1 nastopal med leti 2001 in 2018. Največja uspeha je dosegel v sezonah leta 2005 in 2006, ko je z moštvom Renaulta osvojil naslov svetovnega prvaka. Alonso je prvič v karieri zmagal 24. avgusta 2003 v Budimpešti, zadnjič pa deset let kasneje, 12. maja na domačem terenu v Barceloni. Španski voznik je bil kar 97-krat na stopničkah. Alonso, ki je zadnjič vozil lani novembra v Abu Dabiju, je v svoji karieri zamenjal štiri dirkaške ekipe: Minardi, Renault, McLaren in Ferrari.
Nigel Mansell (Velika Britanija) 31
Brkat britanski dirkač Nigel Ernest James Mansell (1953) je bil svetovni prvak samo enkrat, leta 1992 (z moštvom in avtom Williams), a ima izredno veliko število posameznih zmag, poleg njih pa še 59 skokov na stopničke. Na največjih tekmovanjih je nastopal v dveh delih. Prvič med leti 1980 in 1992 ter drugič v letih 1994 in 1995. Mansell, ki je vozil za največja moštva: Lotus, Williams, Ferrari in McLaren, je prvič zmagal v Brands Hatchu 6. oktobra 1985, zadnjič pa 13. novembra 1994.
Škotski dirkač (1939) je bil v svoji karieri trikrat prvak (1969, 1971, 1973) in nobenega dvoma ni, da bi osvojil več zmag, če bi bila tekmovanja v preteklosti zasnovana tako na široko, kot so zdaj. Jackie Stewart je recimo v letih 1965–1973 nastopil natančno stokrat, Michael Schumacher pa v svoji karieri več kot tristokrat. Stewart je prvič zmagal v Monzi 12. septembra 1965, zadnjič pa v Nürburgringu 5. avgusta 1973. Vozil je zdaj že malce pozabljene dirkalnike BRM, Matra, March in Tyrrell.
Jim Clark (Velika Britanija) 25
Za nekatere najboljši dirkač stare šole je bil še en škotski ljubitelj hitrosti James Clark jr. (1936–1968), ki je svoje življenje končal na dirki Formule 2 v Hochenheimu. Clark je zmagal na dveh svetovnih prvenstvih. Prvič leta 1963 in drugič leta 1965. Še posebej prepričljiv je bil leta 1963, ko je dobil sedem od desetih dirk, dvakrat je odstopil, enkrat je bil osmi. Ja, Clark je zmagal ali odstopil. V svoji karieri (1960–1968) je vozil samo za Lotus. Startal je na 72 dirkah in 32-krat stopil na stopničke.
Niki Lauda (Avstrija) 25
Nekoč so bile avtomobilistične dirke nevarnejše kot zdaj in dokaz je najboljši avstrijski voznik, ki so ga skozi kariero spremljale hude poškodbe. Prvega avgusta 1976 na Nürburgringu je celo gorel v svojem dirkalniku, bil je hudo poškodovan in opečen, a Niki Lauda (1949) je bil čez šest tednov že spet na stezi. Avstrijec, ki je nastopal v dveh obdobjih (1971–1979, 1982–1989), je osvojil tri svetovna prvenstva (1975, 1977 in 1985). Prvič je zmagal v Španiji 28. aprila 1974, zadnjič pa v Avstraliji 3. novembra 1985.
