45,4 %
oziroma 174.000 delovno aktivnih staršev je imelo vse svoje otroke v organiziranem varstvu (v vrtcu, podaljšanem bivanju ali pri poklicnih varuškah). Približno 52.000 oziroma 15 odstotkov jih varstva ni uporabljalo za vse otroke, kar 121.000 ali okoli 35 odstotkov delovno aktivnih staršev pa ni imelo v varstvu nobenega svojega otroka.
92 %
delovno aktivnih staršev, ki svojih otrok ni imelo v organiziranem varstvu, je navedlo, da tega ni želelo oziroma ni potrebovalo. Okoli 4000 jih je povedalo, da varstva ni na voljo ali v njem ni prostora, okoli 1000 pa, da je predrago ali premalo kakovostno. Med tistimi, ki organiziranega varstva ne želijo, jih je 83.000 ali dobra polovica ocenila, da lahko otroci sami poskrbijo zase, 42.000 staršev je samih organiziralo varstvo, 23.000 pa pri varstvu pomagajo stari starši ali kdo drug.
73,9 %
staršev, ki so zaposleni, ocenjuje, da svoj delovnik lahko prilagajajo potrebam v zvezi z nego otrok. Približno deset odstotkov zaposlenih staršev ali skrbnikov pa ima zaradi nepredvidljivega ali zahtevnega delovnega urnika pri tem težave.
53,5 %
delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, starih od 18 do 64 let, je bilo doslej vsaj enkrat odsotnih z dela zaradi nege otrok. Med njimi je bilo 84 odstotkov žensk in 16 odstotkov moških. Največ žensk (43 odstotkov) je bilo zaradi otrok odsotnih z dela leto do dve leti. Največ moških (87 odstotkov) pa je bilo odsotnih z dela šest mesecev ali manj.
