Ni večjega parkirišča v ljubljanskih soseskah, na katerem prostora ne zaseda avtomobil, ki že na prvi pogled ni vreden svojega imena, saj je praviloma celo brez koles. Zapuščena in odslužena vozila so namreč velika težava, saj jih nemarni lastniki prepogosto pustijo tudi v naravi, kjer nanje naletijo sprehajalci. Da bi problematiko rešili ali jo omilili, so se odgovorni v državi odločili, da s 1. aprilom uvedejo davek, ki ga bo moral plačati zadnji lastnik takšnega vozila, ki ne bo poskrbel za ustrezno razgradnjo. Ta je sicer v 17 pooblaščenih obratih brezplačna.
V Sloveniji spodbujajo prijavo zapuščenega vozila, predpisana globa za lastnika, ki ga ne odstrani, pa je 120 evrov. Ugotoviti, kdo je lastnik, je prepogosto misija nemogoče, a to še ne pomeni, da ne podamo prijave mestnemu redarstvu, inšpektoratu za okolje in prostor ali policiji, ko opazimo zapuščeno vozilo. »Zapuščena vozila so največji problem v naseljih, kjer nadzor v večji meri opravljajo občinski redarji, zato je priporočljiva prijava na občinsko redarstvo v občini, kjer je zapuščeno vozilo. Posebne evidence števila izdanih odredb, s katerimi se naloži odstranitev vozil, ne vodimo,« pravijo na policiji. Odsluženi avti pa niso zgolj odžiralci parkirnih prostorov, temveč so nevarni za okolje, saj vsebujejo več kot 30 kilogramov nevarnih snovi, med njimi so tudi svinec, živo srebro, kadmij, olja, zavorne tekočine, gorivo in akumulator; zato avto sodi med nevarne odpadke.
Ker okoljski inšpektorji ne zmorejo preverjati, ali ljudje izrabljene avtomobile puščajo na parkiriščih, v gozdovih in na črno delujočih odpadih, vidijo rešitev v novem davku. Brezplačna razgradnja se namreč ni izkazala kot zadetek v polno, saj v pooblaščenih obratih po nekaterih ocenah konča vsega 6500 vozil (pogosto tudi zaradi neukosti lastnika, ki ni seznanjen z brezplačno razgradnjo), pri čemer se po podatkih infrastrukturnega ministrstva iz prometa izloči od 60.000 do 80.000 vozil na leto. Kdor torej v enem letu po odjavi vozila iz prometa tega ne bo vnovič registriral ali razgradil, bo moral plačati nov davek. Ta bo odvisen od prostornine motorja, znašal pa bo od 25 do 141 evrov. Davek bo treba plačati enkrat na leto, a največ za obdobje desetih let. In kako bodo preverjali, ali so lastniki po odjavi iz prometa vozilo predali v razgradnjo ali pa ga morda prodali v tujino? Na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo: »Če lastnik preda vozilo v razgradnjo v Sloveniji, dobimo podatke iz sistema razgradnje vozil, ki ga vodi ministrstvo za okolje in prostor. V primeru prodaje lastniku iz tujine mora prvotni lastnik izvesti ustrezen postopek prepisa lastništva vozila na registracijski organizaciji. Sprememba lastništva odjavljenega vozila se tako zapiše v evidenci registriranih vozil, ki jo vodi ministrstvo za infrastrukturo.«
Nekateri sicer menijo, da bodo z davkom bolj polnili proračun kot rešili perečo problematiko, a ne gre za astronomske zneske, saj naj bi bili ocenjeni na nekaj sto tisoč evrov na leto. Davek bodo kršitelju odmerjali enkrat na leto tako dolgo, dokler odjavljenega vozila ne bo oddal v razgradnjo, ga znova registriral ali pa dokazal, da je registrirano v drugi državi, je izvoženo, so mu ga ukradli ali pa bo minilo deset let plačevanja davka. Vozila s statusom starodobnika so plačila oproščena.
