»Podobnega primera se ne spomnim,« je dejal. Če je sprememba zakona sprejeta, preden ustavno sodišče presodi ustavnost prejšnje različice zakona, se za ustavno sodišče ali pobudnike oziroma pritožnike situacija spremeni z dveh vidikov, pravi Zagorc. »Lahko se zgodi, da izpodbijana zakonska ureditev med postopkom pred ustavnim sodiščem preneha veljati.« Ustavno sodišče potem morda zakona ne bi presojalo, saj praviloma presoja le veljavne predpise.
Neveljavne predpise presoja le, če niso bile odpravljene posledice njihove neustavnosti in nezakonitosti. »Druga možnost pa je, da ustavno sodišče zgolj ugotovi neustavnost prejšnjega, ne več veljavnega zakona. Razveljaviti ga namreč ne more več,« pravi Zagorc. Kot kaže, pa se v konkretnem primeru predlagane spremembe zakona o nalogah in pooblastilih policije predpis ne bi spremenil na način, da presoja na ustavnem sodišču ne bi bila več smiselna. Kvečjemu bi bila potrebna dodatna presoja novih potencialnih kršitev človekovih pravic.
