Ko se je v štiri konferenčna polfinala uvrstilo kar 14 od 16 najvišje rangiranih ekip (nosilcev), se je zdelo, da bomo gledali verjetno najmočnejši zaključek Marčevske norosti (kot se v ljudskem jeziku imenuje sklepni spopad 64 najboljših ekip NCAA), z nekaterimi epskimi spopadi prvih nosilcev, ki bodo letos prispevali največ igralcev na naboru lige NBA, in bodočih zvezdnikov tega tekmovanja, ki jih študentska košarka kot kasnejša največja imena igralska prispeva že vse od ustanovitve naprej. Toda potem se je zgodilo, kot da bi nekdo favoritom ugasnil luč: najprej je Auburn v polfinalu konference Srednjega zahoda izločil prvo nosilko Severno Karolino (prvak NCAA pred dvema letoma), v konferenčnih finalih pa sta potem padla še dva prva nosilca, ki sta bila po vseh predvidevanjih prva favorita za zmago v letošnjem tekmovanju. Tako je Texas Tech v finalu Zahodne konference premagal Gonzago, v ponedeljek zjutraj pa je v finalu Vzhoda Michigan St. izločil Duke. Tako se je na Final Four od prvih nosilcev uvrstila zgolj Virginia – kar pa ji statusa favorita na zaključnem turnirju nikakor ne odpira samo po sebi.

Duke: tragična ekipa sezone

Po tem ko je Michigan St. izločil Duke, po naši oceni naenkrat postaja prvi favorit za osvojitev naslova. Na zaključni turnir so se uvrstili prvič po letu 2015, trener Tom Izzo pa gre na Final Four že osmič v svoji karieri; z zmago v konferenčnem finalu nad Dukom je tudi preprečil slovitemu Coachu K.-ju, kot kličejo Krzyzewskega, da bi dosegel rekordno 13. uvrstitev na Final Four. Duke je bil favorit za osvojitev naslova ne samo zaradi Krzyzewskega, ki je bil v obdobju 2008–2016 tudi nepremagljivi trener ameriške košarkarske reprezentance (tri zaporedne zlate olimpijske medalje in dva svetovna naslova), ampak predvsem zato, ker ima ekipo z izjemnimi tremi posamezniki, ki bodo med prvo deseterico izbrancev na letošnjem naboru lige NBA, pa čeprav so vsi trije šele novinci v ekipi, Zion Williamson, dvometrski krilni center z izjemnim odrivom in skokom, pa bo letos najverjetneje igralec leta v ligi NCAA in hkrati prvi nabor za NBA. Težava Duka je bila letos edino v tem, da razen teh treh igralcev – poleg Williamsona sta to še RJ Barrett in Cameron Reddish – ni imel pomoči s klopi; v odločilnem dvoboju z Michiganom, ki si ga je v živo ogledal tudi najboljši »proizvod« michiganske univerze Magic Johnson, je omenjena trojica dosegla skupaj kar 53 od skupaj 67 točk, tragična figura pa je bil na koncu Barrett z zgrešenim prostim metom pet sekund pred koncem tekme (67:68). Je pa res, da se je Duke zelo srečno, prav v zadnjih sekundah, izvlekel že na dveh prejšnjih tekmah, tako da poraz na zadnji stopnici ni bil več tako presenetljiv.

Seveda si Michigan St. za zmago nad absolutnimi favoriti zasluži vso priznanje. Proti Duku je briljiral zlasti nizki branilec Cassius Winston z 20 točkami in 10 asistencami, pa tudi center Xavier Tillman z 19 točkami in 9 skoki. V obračunu s Texas Tech v polfinalu končnice bo Michigan vsekakor velik favorit; Teksačani so se tja uvrstili sploh prvič v zgodovini. Res pa so v finalu zahodne konference premagali velikega favorita Gonzago, ekipo, ki je igrala verjetno najlepšo košarko v vsej ligi, imela igralca – to je Rui Hachimura, Japonec beninskega rodu – ki bo na naboru NBA med prvo peterico izbrancev, in izjemnega skakalca Brandona Clarka. Poleg Jarretta Culverja, ki bo tudi med prvimi desetimi izbranci na naboru NBA, je prvi igralec teksaške ekipe Italijan Davide Moretti iz Trevisa, ki je Gonzago pokopal z dvema odločilnima trojkama. Je pa Texas tudi ekipa, ki igra izjemno obrambo in bo vsekakor zoprn tekmec za Michigan.

Virginia vsekakor favorit polfinala

V drugem polfinalu končnice NCAA bo vendarle igral eden od nosilcev, zmagovalec južne konference Virginia, ki je naenkrat tudi favorit – ne sicer samoumeven, a vseeno – za končno zmago. V konferenčnem finalu so zlomili neverjetno ekipo univerze Purdue s prvim igralcem Carsenom Edwardsom, ki po slogu igre še najbolj spominja na Stepha Curryja in je Virginii nasul 42 točk, od tega 10 trojk – a je bilo vseeno premalo. Virginia ima pod vodstvom trenerja Tonyja Bennetta zelo uravnoteženo peterko na čelu s prvim igralcem, krilnim centrom DeAndrejem Hunterjem (tudi kandidat za prvih 10 izbrancev na naboru NBA). Njihov nasprotnik je presenetljivo univerza Auburne, ki je v konferenčnem finalu Srednjega zahoda premagala Kentucky slavnega trenerja Johna Caliparija (še prej pa Severno Karolino in Kansas); imajo izjemen branilski par Brown-Harper, ki je Kentuckyju skupaj nasul kar 50 točk (od 77), pri čemer so to tekmo igrali brez poškodovanega prvega centra Chume Okekeja.

Če stavimo, bi rekli, da bosta v finalu igrala Michigan in Virginia. Lepota tega tekmovanja za zmago v eni sami tekmi pa je ravno v tem, da je možen in verjeten prav vsak izid.