Igralec in komik Volodimir Zelenski je z okoli 30 odstotki dobljenih glasov prepričljivo zmagal v prvem krogu predsedniških volitev v Ukrajini. Daleč za njim je drugouvrščeni Petro Porošenko (16 odstotkov), dosedanji predsednik in lastnik več tovarn čokolad, ki je tako plačal politično ceno za številne korupcijske škandale med njegovim petletnim mandatom. Vendarle pa se je izognil poniževalnemu izpadu v prvem krogu, kar je doletelo veteranko ukrajinske politike in nekdanjo premierko Julijo Timošenko (13 odstotkov), ki je bila še decembra po anketah glavna favoritinja. Značilnost teh volitev je zlasti to, da so prvi trije proevropsko usmerjeni. Šele na četrtem mestu je prvi proruski kandidat, in sicer Jurij Bojko (11 odstotkov), ki je največ glasov dobil na vzhodu države.

Končno televizijsko soočenje?

Zelenski ima tako velike možnosti, da v drugem krogu 21. aprila zares postane voditelj Ukrajine. Doslej je namreč predsednika države samo igral v zelo priljubljeni nadaljevanki. A kot dejanski politik daje vtis, da za ta položaj ni primeren. Predvsem nima izdelanih stališč o pomembnih vprašanjih glede ukrajinske prihodnosti. Njegovi svetovalci so se trudili, da bi ga prikazali kot sproščenega, ko je ob zaprtju volišč v nekem lokalu igral namizni tenis. Po objavi rezultatov pa so ga poslali za pet minut na govorniški oder, kjer je dejal, da ni marioneta nobenega oligarha (to mu med drugim očita Porošenko), in presenetil z izjavo, da je pred drugim krogom pripravljen na televizijsko soočenje s Porošenkom. To bi bil vsekakor zelo zanimiv spektakel, tudi glede na to, da se je doslej Zelenski izogibal srečanjem z novinarji, vsaki vsebinski razpravi in govorom pred privrženci. Volilna kampanja Zelenskega je doslej temeljila predvsem na tem, da je na družbenih omrežjih zbijal šale na račun svojih tekmecev, predvajal stare skeče o njih in nadaljevanko Služabnik ljudstva.

Porošenko še ni izgubljen

Za 53-letnega predsednika Porošenka, ki drugače kot nekako bolj liberalni Zelenski spodbuja ukrajinski nacionalizem in se kaže kot protiutež ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, še ni vse izgubljeno. Ahilova peta njegovega 41-letnega nasprotnika je med drugim milijarder Ihor Kolomojski, ki živi v tujini in ga zaradi številnih zadev preganja ukrajinsko tožilstvo. Na njegovi televiziji je Zelenski, ki je tako kot preganjani oligarh po rodu Jud, posnel svoje skeče in nadaljevanko Služabnik ljudstva. Še v soboto je ta televizija predvajala dokumentarni film o tem, kako je igralec Ronald Reagan leta 1980 postal ameriški predsednik.

Koliko je Zelenski podrejen Kolomojskemu, ve samo on. Dejstvo pa je, da s tem, kar je povedal v volilnem boju, ne ogroža oblasti oligarhov, a ravno to bi morala biti glavna naloga novega voditelja Ukrajine. Morda pa bo v primeru zmage 21. aprila omogočil preiskavo proti Porošenku in oligarhom, ki so z dosedanjim predsednikom povezani. Predvsem zato Porošenko nujno potrebuje zmago v drugem krogu.

Boj tudi za glasove Timošenkove in vzhoda države

Sicer je dosedanji ukrajinski predsednik po prvih rezultatih precej skesano nastopil pred kamerami: »Samokritično in trezno razumem signal, ki ga družba danes daje oblastem. Gre za lekcijo meni in moji ekipi. To je razlog za resno delo v prihodnje in za to, da popravimo napake iz zadnjih let.« Tako se je obrnil na volivce Zelenskega, ki jih hoče privabiti k sebi. Pri tem bo tudi izkoristil dejstvo, da pri Zelenskem sploh ni jasno, za kakšno politiko se zavzema.

Pomisleke pri mnogih Ukrajincih bi morala zbuditi tudi pripravljenost Zelenskega, da se o območjih na vzhodu Ukrajine, v katerih so se uprli proruski separatisti, pogovarja s Putinom. Vendar bi zaradi tega lahko Zelenski, ki za povrhu v volilnem boju govori ukrajinsko in rusko, pridobil volilce dveh proruskih kandidatov, ki sta v nedeljo dobila 14 odstotkov glasov.

Za zdaj ni zaslediti analiz, ki bi razkrile, kam bodo šli glasovi Timošenkove, ki je kot Porošenko tudi zelo nacionalistično usmerjena, a je nastopala proti njemu. Timošenkova je dobila komaj 13 odstotkov glasov, ker imajo očitno Ukrajinci dovolj starih politikov, ki ne izpolnjujejo obljub.