Vsaj malce podobna je bila tudi zgodba z Mercedesi. Ker so imeli pri tej nemški znamki vselej širšo prodajno paleto, so bili med njimi vedno tudi izjemo atraktivni štirikolesniki, a tisti, namenjeni širšemu krogu kupcev (kolikor je ta pač pri premijskih znamkah širok), so oblikovno veljali za zadržane, konservativne. Dokler ni za preporod na tem področju poskrbel slovenski oblikovalec Robert Lešnik, ki je tudi Mercedesovi paleti vozil, ki jih proizvajajo v večjih številkah, vdahnil atraktivnost, s katero so postali precej zanimivejši tudi za mlajše kupce.
Kakor koli, tipična predstavnika oblikovnih preporodov znamk sta tudi njuna vstopna karavana, ne nazadnje že zaradi tega, ker karavani na splošno veljajo za avtomobile, pri katerih naj bi bila oblika podrejena uporabnosti. Ali pa vsaj so veljali… Pri volvu V60 in mercedesu C karavanu je namreč nemudoma vidno, da je bila njuna zunanja podoba visoko na prioritetnem seznamu. Pri čemer je šel, zanimivo, še korak dlje volvo, saj je 4,76 metra dolg V60 ta hip verjetno celo najlepši karavan na trgu. Kar še zdaleč ni zgolj naše mnenje, ampak mu je prikimalo cel kup znancev, potrdijo pa ga tudi številni zapisi na spletu. Jasno pa je, da bo komu bolj všeč tudi šest centimetrov krajši (4,7 metra) mercedes, ki je, kljub temu da so mu lani namenili temeljito prenovo, v tej generaciji na cesti od leta 2014, a se mu to oblikovno ne pozna niti malo…
Malce drugače je v notranjosti. Tudi to so pri Mercedesu sicer prenovili in zdaj na sredini armaturne plošče kraljuje večji in bolj podolgovat zaslon, kar v kombinaciji z digitalnimi merilniki in na splošno izjemno kakovostnimi materiali daje občutek prestiža; pred tem je z majhnim zaslonom in širokim robom vse skupaj delovalo kar malce ceneno. Prav tako je vrhunska ergonomija, vse je na dosegu roke in enostavno za uporabo, pa vendar je tu še – vendar. In ta se nanaša na to, da kljub vsemu vse skupaj ni na ravni najnovejših generacij Mercedesovih avtomobilov, ki že v razredih A in B postavljajo standarde, po katerih bi se lahko zgledovali tako rekoč vsi. A taki so življenjski ciklusi avtomobilov in pri prenovi so naredili največ, kar je bilo mogoče. Volvo tudi zato, ker je V60 povsem nov avto, morda po tej plati deluje še kanček sodobnejše, tudi pri njem so materiali vrhunski, velik navpično postavljen centralni zaslon na dotik je zagotovo med najbolj odzivnimi in najenostavnejšimi za uporabo svoje vrste, kljub temu pa ga še vedno ne bi zamenjali za način upravljanja pri tekmecu, ki ima vrtljiv gumb in ločena stikala za nastavitev prezračevanja.
Sprednja sedeža sta pri obeh izjemno udobna, z dolgim sedalnim delom, in »oprijemljiva«, nemara sta bila za kanček udobnejša pri švedu. Pri zadnjih pa že pridemo do tega, kar smo že omenili – da je imela oblika celo prednost pred prostornostjo. Na splošno je prostora sicer dovolj tudi za višje odrasle, a ne eden ne drugi ne ponujata kakšnih presežkov. Tudi pri prtljažnikih, sodeč po litrih (529 pri volvu in le 490 pri mercedesu), o teh težko govorimo, kljub temu pa imata oba ravno dno, nizek nakladalni rob in pravilno obliko, kar, sploh pri V60, pomeni, da vanj spravite konkretno več kot v nekatere po litrih zmogljivejše avtomobile.
Pri vožnji ne manj ne več kot vrhunske izkušnje nismo pričakovali in ravno takšno smo tudi dobili. A pogonska sklopa, ki so ju sestavljali bencinski motor, samodejni menjalnik in prenos na vsa štiri kolesa, sta imela kljub temu bistveno razliko – medtem ko je mercedesov 1,5-litrski turbobencinar premogel 184 konjev (135 kilovatov) in še dodatnih 14 z majhnim »elektromotorčkom«, jih je volvov 2-litrski kar 310 (228 kW). Kar se je seveda moralo (in se je) močno poznati pri vožnji, pri kateri je bil volvo glede odzivnosti sposobnejši v vsakem trenutku (do stotice denimo pospeši v vsega 5,8 sekunde, a tudi C je z 8,4 sekunde več kot spodoben), kljub temu pa tudi Mercedesova konjenica več kot zadosti domala vsem načinom vožnje. Pri čemer je zanimivo le, da razlika v porabi sploh ni bila velika, v nobenem primeru pa ni bila nizka – C nam je porabil 9,5 litra bencina na 100 kilometrov, V60 pa 9,8.
Tako pridemo do cene. Res je, razlika med 43.850, kolikor je osnovna cena mercedesa C, in 60.742, kolikor stane V60, je na videz gromozanska. A še zdaleč ne pove vsega. Šved je imel namreč precej bogato stopnjo opreme inscription, ob tem pa gre razlika ravno na račun motorja. Mercedes s primerljivejšim 333-konjskim stane namreč 59.350 evrov, a je malce skromnejše opremljen od volva. Skratka, ko se vse izenači, je razlika v ceni majhna, če že, je pod črto malenkost ugodnejši V60. Jasno pa je, da ne eden ne drugi nista poceni. Več pa v sklepu.
