Pred kratkim smo bili v ženski družbi in z zanimanjem poslušali pogovor, kakšni bi morali biti moški. K ženski bi morali znati pristopiti, jo očarati z besedami in dejanji, morali bi biti zaščitniški in ceniti čas, ki ga preživljajo v njeni družbi. Ženskam bi morali dati prednost, biti vljudni, potrpežljivi in jim pošiljati romantična sporočila. Prav tako bi morali biti tudi razumevajoči in s smislom za humor. Skratka, morali bi biti kavalirji z veliko začetnico. Pa sploh še obstaja moški, ki pooseblja vse našteto? Zgoraj podpisani ga (žal) ne pozna, zato je očitno, da je kavalirstvo z veliko začetnico vrsta, ki izumira.
A ne izumirajo le kavalirji. Podobno se dogaja tudi, ko beseda nanese na avtomobile. Okusi zemljanov se spreminjajo, sploh v Evropi je zaznati, da kupci obračajo hrbet enoprostorcem in klasičnim limuzinam. Odgovor na vprašanje, zakaj se to dogaja, smo poskušali poiskati med druženjem z limuzinsko različico mazde6. Že prvi dan nabiranja kilometrov smo ugotovili, da je vsaj v nečem nekaj posebnega – za limuzino je nenavadno všečna.
A lepa podoba, kljub temu da avto kupujemo tudi z očmi, v letu 2019 ni dovolj. Pomembnejši so drugi atributi, med katerimi izstopata prilagodljivost in prostornost. Še posebej v štirikolesniku z dolžinsko mero 4,87 metra. In prav pri tem se limuzinska mazda6 vse prej kot izkaže. Ko smo dobili v roke tehnične podatke, smo se morali ob prebiranju dvakrat prepričati, da prtljažnik res pogoltne skromnih 480 litrov. Za ugotovitev, da je to za potrebe štirih potnikov odločno premalo, ni treba imeti nadpovprečnega inteligenčnega količnika, za nameček je odprtina ozka, kar v prevodu pomeni, da ste dodatno omejeni s tem, kaj je v prtljažnik sploh mogoče spraviti. Kosa bele tehnike nikakor ne. Na srečo se zgodba o (ne)prilagodljivosti pri tem konča. Zadnjo klop je namreč vendarle mogoče podreti, in sicer enostavno s stikalom iz prtljažnika. Da bi tako v avto spravili daljše predmete, na srečo ne potrebujete iluzionističnih sposobnosti. A vse skupaj vendarle ni idealno, kot je na primer pri karavanskem bratu, kjer prtljažnik kar kliče po oceni, da je prostornejši (522 litrov) in uporabnejši. Če vas zapisano sicer ne moti, potem je limuzina lahko na vašem seznamu potencialnih nakupnih kandidatov. Vse ostalo je namreč v redu. Kaj v redu, vrhunsko je.
Kljub dizlu v nosu in gonji, ki so je zadnje leto deležni, moramo zapisati, da je 184-konjski vsaj v mazdi6 odlična izbira, sploh v kombinaciji s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki mu lahko ukazujete tudi z ušesoma za volanom. Šestica je tako dovolj poskočna (220 km/h, 9 s) in še udobna za vožnjo obenem, pa tudi povprečna poraba 6,8 litra vas ne bo vodila v bankrot. Pot do blaženosti tlakuje tudi oprema, ki sliši na ime takumi plus in v prevodu pomeni višje pri Mazdi trenutno ni mogoče. Ne verjamete? Navigacija? Ima jo. Kaj pa ogrevana in hlajena usnjena prednja sedeža? Prav tako. Nič drugače ni z radarskim tempomatom, pametnim ključem in 360-stopinjsko kamero. Žal je zaslon na dotik občutno premajhen. Da vse skupaj ni poceni, je seveda pričakovano, dejstvo pa je, da zahtevanih 38.490 evrov denarnici povprečnega Slovenca ni ravno primernih. Ker je cena enaka kot pri karavanski mazdi6, velja o tej vsaj razmisliti. Tako družinskemu očetu ne bodo po nepotrebnem siveli lasje, ko se bo pred potjo na dopust ukvarjal z dilemo, kam zložiti vso kramo.
