Uresničenje Erdoganovih sanj

Voditelj z neotomanskimi ambicijami se je odločil, da ena izmed največjih turističnih atrakcij v Istanbulu, Hagija Sofija, ne bo več muzej, temveč bo spet začela delovati kot mošeja. Erdogan je s tem odprl vprašanje statusa poldrugo tisočletje stare zgradbe, ki je bila leta 537 v času bizantinskega cesarstva zgrajena kot največja cerkev na svetu. Večino časa do leta 1453 je služila kot pravoslavna katedrala in sedež ekumenskega patriarhata Konstantinopla. Po 916 letih, ko so mesto zavzeli Otomani, jo je takratni vladar Fatih Sultan Mehmed z izgradnjo minaretov dal preoblikovati v mošejo. Naslednjih 482 let so v njej potekala islamska bogoslužja. Po padcu otomanskega imperija je prvi predsednik Atatürk v znak nove sekularnosti države mošejo spremenil v muzej. Osmo svetovno čudo je ob Modri mošeji dandanes največji turistični magnet bosporskega velemesta. Erdogan se je sicer s preoblikovanjem Hagije Sofije nazaj v mošejo spogledoval že dlje časa. A prav po terorističnem napadu skrajneža na Novi Zelandiji je ponovno obudil te načrte. V izjemno agresivni volilni kampanji je manifest novozelandskega strelca, v katerem se je zavzemal za Hagijo Sofijo brez minaretov, izkoristil za napade na »islamofobni zahod«. Odločitev, da se Hagija Sofija spet spremeni v mošejo, ki jo bodo turisti sicer še lahko obiskovali, je bila zgolj še zadnji kamenček preusmeritve pozornosti v Erdoganovi volilni kampanji. Volitve so namreč za vladajočo AKP velik preizkus, predvsem zaradi slabih gospodarskih kazalcev in zaostrenih življenjskih razmer za večino prebivalstva. Po zunanjepolitičnih napetostih z ZDA je v zadnjem letu turška lira izgubila 40 odstotkov svoje vrednosti proti dolarju, s čimer so se množice znašle na eksistenčnem minimumu.