Odnesli so jo iz sobe, vodja porodnišnice pa ji je dejal, da nikoli ne bo babica. »Vse je bilo v redu, dokler niso začeli izvajati epizotomije (manjši rez v presredku, da se poveča odprtina tik pred porodom otrokove glavice). Mati je na kratko zakričala, jaz pa sem se znašla na tleh,« se spominja 57-letna Nada Stošić. Danes, po 37 letih staža, ima za seboj okoli 22.000 porodov. Na svet je pomagala tako rekoč celemu mestu otrok, ne da bi jo še kdaj po tistem dogodku obšla strah in slabost, medtem pa se je zaradi ljubezni tudi iz rodne Slovenije preselila v Vranje na jugu Srbije, kjer je rodila hčerki. »Ko sem rojevala, so se zbrale vse moje kolegice. In da se ne bi osramotila, sem samo stiskala pesti in nisem izpustila niti glasu,« je Nada zdaj razlagala za srbski Blic, ki jo je v svojem tradicionalnem letnem izboru naj žensk preteklega leta v različnih dejavnostih izbral med deset letošnjih nagrajenk. In obudila še druge spomine na prehojeno pot, ko jo je v osmem razredu osnovne šole v Mariboru le radovednost, in ne želja po babiškem poklicu pripeljala na odprti dan tamkajšnje medicinske šole. »Maturantke so nam demonstrirale porod, vse je potekalo lepo, brez bolečin in krvi, le dojenček na baterije je na koncu zajokal,« je razlagala Nada. S svojimi dolgoletnimi izkušnjami pa ugotavlja, da zdaj kar 80 odstotkov bodočih mamic pride nepripravljenih na porod, pri čemer opozarja, da je najslabše, ker mame, sestre, druge sorodnice in prijateljice na njih prenašajo svoje (negativne) izkušnje, čeprav niti dva poroda nista enaka, niti niso enaki pragi bolečine in občutljivosti, zato jih ne gre strašiti, ampak se je treba izobraževati. »Ko otrok zajoče, se vse pozabi, nič več ne boli. To je treba doživeti, ni lepšega občutka,« še pravi letošnja naj ženska časopisa Blic.

ljudje v objektivu porodnišnica babica naj ženska Blic Vranje Srbija Nada Stošić