»Sodišče je s sodbo priznalo tako deželo Štajersko kot Štajersko vardo. Drugo me ne zanima. In mene nihče ne bo utišal,« so bile prve besede 49-letnega Mariborčana Andreja Šiška, predsednika Gibanja Zedinjena Slovenija, po izreku sodbe na mariborskem okrožnem sodišču. Kljub obsodbi so tako Šiško kot njegovi podporniki slavili, saj je sodnica Vanja Verdel Kokol Šišku odpravila pripor in odredila njegovo takojšnjo izpustitev. Šiško je v priporu že dobrega pol leta, kar pomeni, da je prestal že več kot dve tretjini prisojene kazni. Če bi prestajal zaporno kazen, bi bil lahko že predčasno izpuščen; odreditev pripora zato po mnenju sodnice ni več sorazmerni omejevalni ukrep.
Sodišče je Šiška obsodilo, ker je od 1. januarja 2017 do 5. septembra lani pozival k oboroženemu uporu, da bi ogrozil ustavno ureditev. V več nastopih, objavljenih na spletu, je ljudi prepričeval, da je država ogrožena in da je treba ukrepati. Med drugim naj bi grozil nekdanjemu premierju Miru Cerarju ter ga označil za veleizdajalca in celo morilca. Prvega septembra lani je po ugotovitvah sodišča v Apačah organiziral postroj Štajerske varde in se imenoval za njenega poveljnika. Tistim, ki so prišli na postroj, je tam razlagal, da zakoni za njih ne veljajo in da je trenutno oblast treba odstraniti. Petega septembra lani je na shodu proti beguncem v Metliki uporabo sile označil kot edini načrt za dosego ciljev. Mateja Lesjaka je sodišče spoznalo za krivega pomoči pri tem, saj je dogodek v Apačah snemal in poskrbel, da je bil ta objavljen na spletu.
Treba je postaviti jasne meje
Kot je v obrazložitvi sodbe dejala sodnica Verdel Kokol, je šel Šiško v svojem ravnanju predaleč. »Zakaj bi bilo treba zbirati podatke o krvnih skupinah članov varde, če bi šlo le za predstavo za medije?« je sodnica odgovorila na obrambo Andreja Šiška, da je bila vse skupaj le provokacija. Postroj v Apačah je bil po oceni sodnice posnet, da se čim bolj razširijo ideje, ki jih je propagiral Šiško, in s tem pritegne čim več somišljenikov, jeznih na aktualno oblast. »Prav tako je bil namen tega dogodka dejanska formalna in svečana ustanovitev oborožene skupine. Pri čemer ni pomembno, ali je bilo nošeno orožje pravo ali je šlo zgolj za replike. Namen predstavitve varde kot oborožene skupine je bil dosežen,« je pojasnjevala Vanja Verdel Kokol.
Po besedah sodnice ima država monopol nad nacionalno varnostjo, kar uresničuje prek slovenske policije in vojske, zato za ustanavljanje paravojaških skupin v državi ni prostora. Takšnih dejanj ne gre podcenjevati, treba je postaviti jasne meje, je še dejala.
Vanja Verdel Kokol je poudarila, da gre za prvo sojenje za takšno kaznivo dejanje, zato preveč represiven odziv države po njenem mnenju ni na mestu. Prepričana je, da je osem mesecev zapora za Šiška dovolj visoka kazen, da bo pomenila opomin obtožencu in sporočilo vsem, da takšna dejanja niso dopustna, saj ne prispevajo k demokraciji, temveč jo rušijo.
Napovedana pritožba za postavitev pravnih standardov
Tožilec Tilen Ivič je po izreku sodbe dejal, da je z izrekom obsodilne sodbe zadovoljen, saj je sodišče v ravnanju obeh obtoženih zaznalo vse znake očitanih kaznivih dejanj. S tem je bil po njegovem mnenju dan tudi pomemben signal za v prihodnje, da se takšna in podobna kazniva dejanja v demokratični družbi nikakor ne bodo tolerirala.
Šiškova odvetnica Lucija Šikovec Ušaj je takšno sodbo pričakovala. »Z izrekom osmih mesecev zapora se je v celoti pokrilo trajanje pripora, s čimer se je država izognila plačilu odškodnine,« je dejala. Na sodbo se bo pritožila, čeprav »ne gre več za Šiška, ki je svoje odsedel in mu v zapor najverjetneje ne bo več treba«, ampak za to, da se postavijo pravni standardi. »Enkrat je res treba povedati, ali lahko v tej državi govoriš in imaš svobodo izražanja ali ne. Če bodo povedali, da je nimamo, se bomo morali tega pač držati. Ampak take diktature po navadi ne trajajo dolgo. Res pa je, da gre Evropa v smeri omejevanja svobode govora; očitno je tudi sodnica zajahala ta val,« je dejala Šikovec-Ušajeva. In zaključila z vprašanjem: »Če se nekoga obsodi zaradi ščuvanja k državnemu udaru, a se ga potem res kaznuje zgolj z osmimi meseci zapora?«
