Poslanci evropskega parlamenta so danes z veliko večino potrdili direktivo o prepovedi plastike, ki predvideva prepoved prodaje osmih kategorij plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Plastične vatirane palčke, pribor, krožniki, slamice in nekateri drugi izdelki bodo z letom 2021 na evropskih prodajnih policah povsem prepovedani. Prav tako bo prepovedana prodaja izdelkov iz okso-razgradljive plastike, kot so vrečke in embalaža, ter posod za živila in vsebnikov za pijačo iz ekspandiranega polistirena, ki jih pogosto uporabljajo dostavljalci hitre hrane.
Zakaj se je evropska komisija odločila, da na seznam prepovedanih uvrsti ravno te izdelke? »Na evropski ravni izvajamo monitoring morskih odpadkov. Če pogledamo, kateri izdelki se najpogosteje znajdejo med njimi, vidimo, da so to tudi vsi izdelki, ki jih direktiva prepoveduje,« je pojasnil Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja. Po podatkih evropske komisije plastika predstavlja več kot 80 odstotkov morskih odpadkov, izdelki, ki jih direktiva prepoveduje ali omejuje, pa 70 odstotkov teh morskih odpadkov.
Poleg tega je komisija na seznam uvrstila le izdelke, za katere ocenjuje, da na trgu že imajo cenovno dostopne in bolj trajnostne alternative. Predvidene so tudi nekatere izjeme. Šole in zdravstvene ustanove bodo lahko v okviru javnih naročil še naprej dobavljale nekatere prepovedane izdelke, prav tako bodo na primer vatirane palčke ostale v uporabi za jemanje brisov za medicinske namene.
Čiščenje ogorkov bodo plačali proizvajalci
Med odpadki, ki jih najdemo na slovenski obali, so sicer po besedah Kranjca najpogostejši cigaretni ogorki, pri katerih direktiva prinaša manj ambiciozne ukrepe. Za proizvajalce tobačnih izdelkov s filtri in filtrov, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki, direktiva uvaja režim širjenja odgovornosti. To pomeni, da bodo proizvajalci teh izdelkov morali kriti stroške zbiranja, prevoza in obdelave teh odpadkov ter stroške ukrepov ozaveščanja o vplivu smetenja in ustreznem ravnanju z odpadki. Podoben režim bo med drugim veljal tudi za proizvajalce ribiške opreme, proizvajalce balonov in vlažilnih robčkov. Na drugi strani bo industrija deležna spodbud, da razvije okolju prijaznejše izdelke.
Državam članicam EU je do leta 2029 naložena obveznost, da ločeno zberejo 90 odstotkov vseh plastenk na trgu. Do leta 2025 bo moralo biti 25 odstotkov vseh plastenk narejenih iz recikliranih materialov, do leta 2030 pa se bo ta delež povečal na 30 odstotkov. Za določene izdelke bo predpisano jasno označevanje, denimo z informacijami o prisotnosti plastike v izdelku in posledičnih negativnih vplivih na okolje.
Prodaja plastičnih izdelkov upada
Večina slovenskih trgovcev se pospešeno pripravlja na napovedane ukrepe in prilagaja trendom okolju prijazne potrošnje. V Tušu so prodajo nekaterih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, kot so krožniki, pribor, slamice in kozarci, že ukinili in v celoti nadomestili z biorazgradljivimi in papirnatimi izdelki. V Lidlu Slovenija bodo prodajo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo opustili do konca letošnjega leta; tudi v Hoferju pravijo, da bodo to storili še pred začetkom uradne prepovedi.
Izdelke iz plastike za enkratno uporabo nadomeščajo in umikajo postopoma. V Mercatorju na primer uvajajo izdelke za piknik iz čiste celuloze, v Sparu ponujajo kozarce in krožnike iz papirja in sladkornega trsa, pribor iz lesa in slamice iz papirja.
Trgovci opažajo, da potrošniki postajajo bolj ozaveščeni in tudi sami vse pogosteje posegajo po okolju prijaznih alternativah. »Veseli smo, da je priljubljenost plastičnih izdelkov za enkratno uporabo med kupci že upadla, saj smo v letošnjem letu opazili 10-odstotni padec prodaje tovrstnih izdelkov glede na preteklo leto, po drugi strani pa zaznali rast prodaje alternativnih izdelkov za enkratno uporabo,« so poudarili v podjetju Spar.
