Evropski parlament je po več kot dveh letih usklajevanj sprejel novo direktivo o avtorskih pravicah na internetu, ki nadomešča dve desetletji stara pravila. Osrednji cilj sprejete direktive je modernizirati avtorske pravice za 21. stoletje. Ustvarjalci vsebin, ki se pojavijo na svetovnem spletu s svojimi avdio, video, foto ali pisnimi izdelki, naj bi za svoje delo dobili ustrezno nadomestilo od spletnih gigantov, kot sta Google in Facebook. Nasprotniki direktive – in teh ni malo – so prepričani, da se z direktivo uvaja cenzura na internetu, ki naj bi postal delno plačljiv. Da bodo nove določbe začele veljati, morajo države članice direktivo vnesti še v nacionalne zakonodaje.
Ali bo reforma sprejeta, je bilo negotovo vse do zadnjega. Še konec tedna so v številnih mestih po EU nasprotniki reforme protestirali proti sprejetju direktive. Razhajanja so se pojavljala tudi znotraj parlamenta in posameznih političnih skupin. Še najbolj so reformo podpirali poslanci ljudske stranke (EPP) in liberalcev (Alde). Manj so ji bili naklonjeni socialisti in demokrati (S&D) ter zeleni. Na koncu je za reformo avtorskih pravic glasovalo 348 poslancev, 274 jih je bilo proti. Od slovenskih poslancev so direktivo podprli Lojze Peterle, Franc Bogovič in Ivo Vajgl, proti pa so glasovali Milan Zver, Patricija Šulin, Romana Tomc in Tanja Fajon.
Sprejetje reforme je pozdravil komisar za digitalni trg Andrus Ansip. Po njegovi oceni bodo z njo pisatelji, novinarji, pevci, glasbeniki in igralci izboljšali svoj položaj v odnosu do velikih internetnih platform. »Današnje glasovanje zagotavlja dobro ravnotežje med interesi vseh – uporabnikov, ustvarjalcev, avtorjev in medijev, prav tako pa uvaja proporcionalne zaveze spletnih platform.«
Nad reformo niso bili navdušeni pri Googlu, kjer so ocenili, da bo vodila v pravno negotovost in škodila kreativnemu in digitalnemu gospodarstvu. »Uporabniki bodo nosili posledice odločitev. Njihovi pomisleki so bili glasno izraženi, a so se jih poslanci odločili ignorirati,« je dejala Monique Goyens, direktorica evropske potrošniške organizacije (BEUC).
Obsežno filtriranje vsebin
Direktiva je nastajala več kot tri leta, zaradi številnih kapitalskih interesov pa je bilo v ozadju tudi veliko lobiranja. Problematična sta zlasti dva člena.
Tretji člen, ki je v spremenjeni direktivi postal 17., spletnim platformam nalaga odstranjevanje vsebin, za katere niso pridobile licence ustvarjalcev za predvajanje na internetu. To določilo v praksi pomeni, da bi spletni velikani morali filtrirati vsebine pri nalaganju na svetovni splet. Prav takšen postopek filtriranja programov pa kritike utrjuje v prepričanju, da bo prihajalo do cenzure interneta. Filtri bi namreč lahko preprečili tudi objavo satire ali (v skladu s predpisi) predelanih avtorskih del. Kritične glasove so snovalci direktive sicer poskušali pomiriti tako, da so iz ureditve izvzeli podjetja, ki so mlajša od treh let, imajo manj kot pet milijonov uporabnikov in manj kot deset milijonov evrov letnega prometa.
S predlaganimi rešitvami niso bili zadovoljni na slovenskem ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je pripravilo podrobno analizo direktive. Na ministrstvu so ocenili, da člen vnaša pravno nejasnost, ki se ji bodo spletne platforme lahko izognile le s filtriranjem in blokiranjem vsebin, ki jih nalagajo uporabniki. S tem pa bo člen v nasprotju z obstoječo zakonodajo EU in doslej veljavno sodno prakso sodišča EU, ki prepoveduje splošno filtriranje spletnih vsebin. »Da bi se izognili morebitnim tožbenim zahtevkom, bodo ponudniki vsebin v dvomu vsebine raje preventivno odstranili, čeprav bi bila njihova uporaba morda zakonita,« so med drugim ocenili na ministrstvu za izobraževanje.
Plačilo za izseke novic
Sporen je tudi 11. člen (ki je zdaj postal 15.). Ta določa, da morajo spletni velikani plačevati založnikom tudi za kratke izseke člankov, ki se prikazujejo ob povezavah do vsebin. Zasebni uporabniki so se bali, da bodo za deljenje linkov morali plačati tudi sami, vendar so snovalci direktive zagotovili, da to določilo ne bo veljalo za zasebne uporabnike, temveč zgolj za spletne platforme, ki ne nazadnje z vsebinami založnikov pridobivajo oglaševalske prihodke.
Uvedbi takšne nove, avtorski sorodne pravice so nasprotovali tudi na ministrstvu za izobraževanje. »Uvedba novih pravic za založnike medijskih publikacij je neprimeren ukrep, ki ne bo rešil težav založniške industrije. Neodvisne študije, ki sta jih naročila evropski parlament in evropska komisija, so pokazale, da založniki medijskih publikacij zaradi agregatorjev novic nimajo izgub. Obenem so bile izkušnje z vpeljavo podobnih pravic v Španiji in Nemčiji izrazito negativne in so obremenile zlasti manjše spletne ponudnike, veliki pa so se dajatvam izognili,« so ocenili na ministrstvu.
