Primer plagiatorstva Borisa Kobala je pokazal, da slovenska javnost kopiranje dramskega dela razume kot krajo. Kot kaže, pa ne velja enako za novinarske prispevke. Ena izmed Dnevnikovih bralk, sicer slovenska pevka zabavne glasbe, je na svojem profilu na facebooku delila celotno besedilo kolumne, ki jo je za Dnevnik napisala znana pisateljica, igralka in dramatičarka Desa Muck. Posebno ironično je, da gre prav za kolumno, v kateri je avtorica predstavila svoj pogled na zadnjo slovensko plagiatorsko afero.
S tem ko je glasbenica – torej prav tako ustvarjalka avtorskih del – celotno besedilo objavila na facebooku, njeni prijatelji pa so objavo delili naprej, je do članka lahko brezplačno dostopalo na stotine uporabnikov facebooka. Zgodba se je včeraj ponovno zapletla, ko so besedilo taiste Dnevnikove kolumne prepisali še novinarji 24ur. V prispevku o odpovedi pogodbe o zaposlitvi Borisu Kobalu so objavili dobršen del kolumne, pri tem pa so navedli le, da gre za odziv Dese Muck za Dnevnik.
Nesporna kršitev avtorskih pravic
Objava celotnega besedila novinarskega prispevka na družbenem omrežju je po besedah medijskega strokovnjaka in profesorja na ljubljanski fakulteti za družbene vede Marka Milosavljevića nesporen primer kršitve avtorskih pravic. »To je enako, kot če bi nekdo na splet naložil film ali glasbo, za katero nima ustreznega dovoljenja,« je dejal. Za kršitev avtorskih pravic gre tudi v primeru, ko uporabnik družbenega omrežja ob prepisanem avtorskem besedilu navede ime avtorja. S tem po besedah Milosavljevića uporabnik sicer ohrani moralne avtorske pravice, a še vedno krši materialne avtorske pravice.
Legitimnejši in legalnejši način deljenja novinarskih prispevkov na spletu je po njegovih besedah deljenje povezave do prispevka. »Povezava do prispevka seveda omogoča tudi vpogled v začetek članka, ne pa tudi vpogleda v vse preostalo. Takšen način deljenja novinarskih prispevkov medijskim hišam še vedno omogoča ustvarjanje zaslužka,« je pojasnil Milosavljević. Uporabniki družbenih omrežij povezavam do prispevka pogosto pripišejo krajši citat iz besedila. Tudi takšno deljenje novinarskih del po Milosavljevićevi oceni ni problematično.
Podobnega mnenja je odvetnik in strokovnjak za avtorsko pravo Franci Ježek. »Celotno besedilo ali pa tri četrtine novinarskega prispevka gotovo uživajo samostojno avtorsko varstvo,« je dejal, a dodal, da meje pri tem niso jasno določene. »Vprašanje je, ali nekdo krši avtorske pravice tudi, če na družbenem omrežju objavi zgolj povzetek novinarskega prispevka. Povzetke ali zanimive dele prispevkov na družbenih omrežjih delijo tudi mediji sami, ki skušajo na tak način pritegniti bralce.«
Dolga zgodovina kršitev
Zakaj slovenska javnost kopiranja novinarskih prispevkov ne razume kot krajo? Milosavljević je prepričan, da imamo v Sloveniji zgodovinske težave s spoštovanjem avtorskih pravic na različnih področjih. Tak primer je tudi glasbeno, kabelsko in televizijsko piratstvo, ki se je razmahnilo zlasti v 90. letih. »Na ravni države v 90. letih nismo izvedli resne akcije proti kršenju avtorskih pravic. Politiki ljudem verjetno niso želeli odvzeti zabave pri kopiranju vsebin. Pri zakonodaji, poznavanju in spoštovanju teh pravic zato še vedno zaostajamo,« ugotavlja Milosavljević.
Da bi spremenili odnos ljudi do avtorskih del, bi morali po Ježkovih besedah spremeniti tudi način razmišljanja. »Spoštovanje avtorskih pravic je del vzgoje. O tem bi se morali pogovarjati že v šolah, študenti pa bi morali vse pisne izdelke vstavljati v program, kot je Turnitin, ki preveri, ali je izdelek plagiat. Le s privzgajanjem načela, da moramo sami spoštovati tuja avtorska dela in drugi naša, bomo lahko dosegli dolgoročen premik.«
Preberite še: Desa Muck: Dragi Kobal!
