Ob osnovni šoli Livada ima prostore Francoska šola v Ljubljani. Ni običajna šola. V istem nadstropju izvajajo predšolsko vzgojo, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Pouk ne poteka v obliki predavanj, učno snov vsak učenec predeluje sam. V vseh razredih pouk poteka v francoščini. V francosko šolo hodijo otroci z vsega sveta, veliko jih je tudi iz narodnostno mešanih zakonov in nekaj iz slovenskih družin.
Snov predelujejo sami
V majhni učilnici je pet učenk od šestega razreda pa do zadnjega letnika gimnazije. Ves čas je v razredu tako imenovana tutorka. »Tutorka kroži po razredu. Ne predava učne snovi, ampak nam razloži le tisto, česar same ne znamo predelati,« pove edina učenka gimnazijskega programa Laura Škoberne. Obiskuje tretji, po francoskem izobraževalnem sistemu drugi letnik. Gimnazijsko izobraževanje po francoskem izobraževalnem sistemu traja leto manj kot po slovenskem. Letos se Laura poleg rednega učnega programa pripravlja še na maturo iz določenih predmetov.
»Sprva sem imela težave pri sprejemanju odgovornosti, koliko snovi bom na dan predelala. Zdaj me to ne obremenjuje več, privadila sem se samostojnemu delu,« pove sedemnajstletna gimnazijka. Še preden se je pred tremi leti vpisala na francosko šolo, je že tekoče govorila francosko. Njena mama je namreč Francozinja. Pisanje in branje, to pa je bil trd oreh, pravi, ki si ga je želela streti, še preden se odpravi študirat v Francijo ali drugo tujo državo.
Zelo zgodaj je nadarjenost za jezike pri svojem sinu opazila Ana-Lucia. So slovensko-kolumbijska družina. Doma govorijo slovensko, špansko in angleško. »Z možem sva želela sinu omogočiti šolanje v večkulturnem in večjezikovnem okolju, kot ga pozna od doma,« pojasni njuno odločitev Ana-Lucia.
Ko dveletnik prvič prestopi prag njihove šole, se zanj začne proces socializacije. Ravnateljica Francoske šole v Ljubljani Marie-Thérèse Furic opiše zelo preprosto igro, prek katere se otroci začnejo odpirati skupnosti: »Damo jim eno žogo, če se želijo vsi žogati, morajo med sabo sodelovati.« V vrtcu veliko rišejo, skozi različne igre razvijajo motoriko in že začenjajo prepoznavati na listkih izpisana svoja imena. Navajajo se upoštevati in sprejemati drug drugega.
Za šolnino 5000 evrov na leto
Šolnino plačujejo starši. Za osnovnošolski program morajo na leto odšteti več kot 5000 evrov. Otroci s francoskim državljanstvom lahko pridobijo štipendijo, za katero zaprosijo prek konzulata.
»Žal ne dobimo nobenega denarja, ker se mednarodne šole še vedno štejejo za privatne šole. Na seminarjih v tujini pa izvemo, da drugod ni tako. Država financira šolanje otrokom z državljanstvom njihove države, ne glede na to, katero šolo obiskujejo,« pove Jasmina Erjavec.
Francoska šola v Ljubljani je del verige francoskih šol po vsem svetu. Agencija za francosko izobraževanje v tujini (AEFE) pošlje na šolo ravnatelja iz Francije. Šola ima tako primarni stik s francoskim izobraževalnim sistemom. Pošlje tudi učne načrte, ki so enotni za vse francoske šole.
»Otroci staršev, ki se zaradi službe ali drugih razlogov selijo v drugo državo, lahko brez hujše birokracije prehajajo med temi šolami,« pojasni koncept verige francoskih šol po svetu Jasmina Erjavec. AEFE za učitelje organizira dodatna izobraževanja. Na seminarjih si učitelji iz verige francoskih šol izmenjavajo izkušnje in nasvete. Tako kot ravnateljica Francoske šole v Ljubljani Marie-Thérèse Furic prihaja tudi večina njihovih učiteljev iz Francije. Učitelji, ki poučujejo nemščino, angleščino, italijanščino in slovenščino, so naravni govorci. Jezik, ki ga učijo, je njihov materni. Le skupino dveletnikov in triletnikov vodi slovenska vzgojiteljica, ki slovensko govorečim otrokom pomaga usvojiti prve francoske besede.
