Upajmo, da je tako. Če se namreč približuje naslednja gospodarska kriza, severnoatlantske centralne banke nimajo več manevrskega prostora, da bi se učinkovito bojevale proti njej. V primeru recesije bi bilo za ameriško centralno banko (US Federal Reserve – Fed) idealno, da bi zmanjšala obrestne mere za 5 odstotnih točk, kot je običajno v taki situaciji. Toda ker je sedanja obrestna mera 2,4 odstotka, tega ne more storiti in z obrestnimi merami za evro in jen, ki se še vedno vrtijo okoli ničle, tudi Evropska centralna banka in Japonska banka ne bosta mogli veliko pomagati.
Če gledamo v prihodnost, potem velikega tveganja ne predstavlja to, da bo inflacija začela hitro naraščati, pri čemer bo Fed nezmožen dovolj hitro dvigniti obrestne mere, da bi stabiliziral gospodarstvo. Pač pa je tveganje predvsem v tem, da bo čez eno leto severnoatlantsko območje v recesiji, vlade ne bodo zagotovile dovolj proračunskih spodbud, Fed pa ne bo mogel dovolj zmanjšati obrestnih mer – tako da bo v svojem prizadevanju, da stabilizira gospodarstvo, skoraj povsem nemočen.
Logični odgovor na tako asimetrično tveganje je – ali bi vsaj moral biti – da se zavaruje pred tem tveganjem. Skrb zbujajoče pa je, da se Fed niti malo ni zavaroval pred morebitno recesijo, čeprav ima na voljo vsaj tri možnosti, med katerimi lahko izbira.
Za začetek bi lahko Fed zdaj še bolj dvignil obrestne mere, s čimer bi si ustvaril več manevrskega prostora za njihovo znižanje, če bi ameriško gospodarstvo pozneje zašlo v recesijo. Toda zdi se, da šef Feda Jerome Powell za zdaj ne namerava uporabiti te možnosti.
V nedavnem intervjuju je Powell dejal, da je politika obrestnih mer, kot jo vodi Fed, »povsem ustrezna« glede na »pridušeno« ameriško inflacijo in glede na vse več znakov, da prihaja do upočasnitve svetovne gospodarske rasti. »Počakali bomo, da vidimo, kako se bodo te okoliščine spreminjale, preden bomo karkoli spremenili v naši politiki obrestnih mer,« je dejal.
Druga možnost je, da Fed danes zmanjša obrestne mere, da bi poskušal kompenzirati svojo nezmožnost, da bi v prihodnji recesiji dovolj znižal obrestne mere. Če se bo gospodarska rast potem obnovila in okrepila – kar je precej bolj verjetno, kot da se ne bo – potem tu ne bo škode. Pričakovanja ameriške inflacije so močno ukoreninjena, tako da bi lahko Fed v celoti in poceni izravnal trenutno ohlapno denarno politiko s poznejšo bolj restriktivno držo.
Toda če se gospodarska rast ne okrepi in severnoatlantsko območje zapade v recesijo, bo moral Fed mrzlično zniževati obrestne mere konec tega leta in v veliki meri bo obžaloval, da si ni pridobil prednosti s tem, da bi preventivno že danes zmanjšal obrestne mere.
Tretja možnost za Fed je, da pusti obrestne mere za zdaj nespremenjene, toda pri tem mora takoj jasno in energično pojasniti, kako se bo učinkovito bojeval proti recesiji, če bo do nje prišlo v prihodnjem letu. Pri tem bo moral biti Fed veliko bolj prepričljiv, kot je bil od leta 2010 naprej, ko se je ameriško gospodarstvo bojevalo za oživitev po finančni krizi leta 2008.
Takrat je tedanji šef Feda Ben Bernanke – ki je rotil republikanske zakonodajalce in zagovornike zategovanja pasu, naj nacionalne koristi postavijo pred nabiranjem točk za svojo stranko, tako da podprejo agresivne proračunske spodbude – vodil monetarno politiko, ki je bila povsem neučinkovita pri spodbujanju gospodarske rasti, ki bi bila višja od dotedanjih stopenj. Zaradi tega je bilo ameriško okrevanje anemično in nezadovoljivo.
Fedov bolj verodostojen načrt za boj proti možni recesiji leta 2020, 2021 ali kasneje bi lahko ustvaril zaupanje v poslovnem svetu in omogočil, da bi bila politika te centralne banke učinkovitejša. Navsezadnje bi pomiril podjetja in vlagatelje, ki se bojijo, da bi bilo ameriško agregatno povpraševanje leta 2020 šibko, zaradi česar bi se lahko začeli umikati. Toda ta tretja opcija bi od Feda zahtevala izjemno veliko intelektualnega napora in mnogo truda za dobro komunikacijo, za zdaj pa ne o enem in ne o drugem ni ne duha ne sluha.
Če ZDA padejo v recesijo čez leto ali dve, ima Fed zelo malo manevrskega prostora, da bi omilil svojo politiko. Vendarle pa tudi ni sprejel nobenega ukrepa, da bi se zavaroval proti temu tveganju. To ni pametno. Če se Fed ne bo kmalu zavaroval pred recesijo, se bodo ZDA – z njimi pa tudi svet – pozneje soočali z bistveno večjimi težavami.
J. Bradford DeLong, profesor ekonomije na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju, je bil pomočnik finančnega ministra ZDA v času Clintonove administracije.
© Project Syndicate, 2019
