Lani sta bila v ospredju dogajanja ohlajanje kitajskega gospodarstva ter zaostrovanje trgovinskih vojn. Prvi tedni letošnjega leta so pri investitorjih prebudili upanje, da morda le ne bo vse tako črno, kot so si zamišljali lani. Predvsem z ameriške strani je bilo slišati, da so blizu dogovora, ki bi rešil problem trgovinskih vojn, kar bi pomenilo, da bodo po podpisu dogovora carine na izdelke odpravljene, Kitajci pa bi začeli kupovati več ameriškega blaga ter bolje ščititi intelektualno lastnino, kar bi bilo pozitivno za obe državi. Kitajsko gospodarstvo se ohlaja in večini investitorjev je jasno, da pri sedanji stopnji razvitosti država ne more računati na vzdržno stopnjo rasti BDP v višini 7 odstotkov in več. Za prihodnje obdobje Kitajci tako računajo na rast BDP v višini 6 do 6,5 odstotka, kar je manj od preteklih napovedi o 6,5- do sedemodstotni rasti. Vseeno je kitajska vlada sprejela določene ukrepe s ciljem spodbujanja gospodarstva. Med drugim so znižali stopnjo davka na potrošnjo, v prihodnosti pa niso predvidene dodatne omejitve na rastočem nepremičninskem trgu.
Banke so bile v začetku letošnjega leta tudi bolj radodarne s posojili. Vse to je povzročilo precejšno rast cen delnic na borzah v Šanghaju in Šenzenu. Borzni indeks CSI 300 je do konca trgovanja v tem tednu pridobil 27 odstotkov vrednosti (32 odstotkov merjeno v evrih) in je tako med najbolj donosnimi borznimi indeksi v globalnem merilu. Borzni indeks HSCEI v Hongkongu je v istem obdobju pridobil 13,7 odstotka vrednosti (15 odstotkov merjeno v evrih) in je med najbolj donosnimi indeksi med državami v razvoju. Trgovinske vojne še niso končane. Še vedno ni sklenjen trgovinski sporazum med Kitajsko in ZDA. Prav tako Kitajci prvič uporabljajo nižanje davčnih stopenj za spodbujanje gospodarstva in zanimivo bo videti učinke. Cene delnic na borzi so že reagirale, vsekakor pa bo v prihodnjih mesecih zanimivo videti, kako se bodo stvari razpletale naprej.
