V petek je sicer nekoliko razočarala objava februarja ustvarjenih novih delovnih mest v zasebnem sektorju, kar so nekateri analitiki pripisali slabšim vremenskim razmeram. Velja pa poudariti, da 3-mesečno povprečje števila ustvarjenih delovnih mest še vedno kaže na dobro kondicijo ameriškega trga dela, kar potrjuje tudi za februar objavljena 3,4-odstotna letna rast plač v zasebnem sektorju. Blagovni trgovinski primanjkljaj ZDA je v lanskem letu dosegel vrednost 891,3 milijarde dolarjev, kar je najvišja vrednost v zadnjih desetih letih. Do rasti je prišlo kljub napovedim predsednika Trumpa, da bo naredil vse, da se trgovinski primanjkljaj zmanjša. Razlog, zakaj mu to v lanskem letu ni uspelo, so med drugim tudi njegovi ukrepi za hitrejšo ameriško gospodarsko rast, kar je pozitivno vplivalo na rast ameriškega uvoza, saj je tamkajšnji potrošnik v zelo dobri kondiciji, medtem ko je bila rast izvoza zaradi upočasnjevanja globalne gospodarske rasti počasnejša.
Dogajanje na evropskih borzah je zaznamovala ECB z znižanjem napovedi gospodarske rasti evroobmočja za letošnje leto z 1,7 na 1,1 odstotka. Razloga sta predvsem upočasnjevanje gospodarske rasti Kitajske, ki je pomembna evropska trgovinska partnerica, in nadaljevanje sage o brexitu. Glede na bolj pesimistične gospodarske obete in zapadanje kreditov, danih v preteklih ciklih ciljnega kreditiranja, ni presenetljivo, da bo ECB s septembrom oživila program ciljnega kreditiranja bank (ang. TLTRO-III). Dodatno pa je predsednik ECB Mario Draghi napovedal, da se bo predvideno obdobje rekordno nizke referenčne obrestne nadaljevalo tudi po poletju, in sicer vsaj do konca letošnjega leta. Povedano je imelo pomemben vpliv na vrednost evra, ki je po objavi v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubil nekaj več kot pol odstotka, in tudi na upad tečajev bančnih delnic, saj bo podaljšano obdobje nizkih obrestnih mer dlje časa negativno vplivalo na obrestne marže bank.
Upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti, ki naj bi po najnovejših napovedih v letošnjem letu znašala od 6 do 6,5 odstotka, je med drugim razlog za negativno donosnost kitajskih delnic. Na zaostrene razmere je kitajska partija v preteklem tednu odgovorila z dodatnimi spodbudami gospodarstvu v višini 5 odstotkov BDP. Približno polovica sredstev bo namenjena novim infrastrukturnim projektom, s katerimi želijo spodbuditi proizvodno aktivnost, drugo polovico pa bodo Kitajci prejeli v obliki znižanja davkov. Kitajska bo tako znižala davek na dodano vrednost v proizvodnem sektorju s 16 na 13 odstotkov, v gradbeništvu in transportu z 10 na 9 odstotkov, v storitvenem sektorju, kjer davek na dodano vrednost znaša 6 odstotkov, pa bodo uvedene dodatne olajšave.
