Da gre za izgorelost, mi je postalo jasno, ko se nisem mogla izkopati iz krize. Ko ni bilo več nikakršnih nihanj in ko sem se nenehno počutila slabo. Vse, kar se mi je dogodilo, sem dojela kot napor in ni mi bilo jasno, kako se bom izvlekla.
Kaj je ključni krivec, da so službe danes toliko večje breme, kot so bile pred desetletji?Prvi vzrok za nastalo stanje je dejstvo, da se danes od zaposlenih zahteva bistveno več kot v preteklosti. Zahteva se nenehno doseganje rezultatov. Tehnologija je obenem povzročila, da ne prenehamo delati ob 17. uri. Ob tej uri sicer lahko zapustimo delovno mesto, a še zmeraj delamo. Včasih smo lahko celo srečni, če lahko konce tedna in dopust namenimo izključno sebi! Enostavno se nimamo priložnosti odklopiti in napolniti baterije. Posledično za izvajanje istih nalog potrebujemo več časa, saj naša delovna zmogljivost upade. Obenem so naši cilji vezani bolj ali manj na doseganje finančnih rezultatov in tako razmišljanje dobiček postavlja pred zaposlene. Ljudi smo razčlovečili. Z njimi ravnamo, kot da so blago, ne pa živa bitja z željami, občutki in potrebami. Tako preprosto spregledamo vpliv, ki ga ima hlastanje po dobičku na posameznike in njihovo življenje. Prav tako smo povsem zgrešili bistvo kakovostnega dela, namreč da ljudje najbolje delajo takrat, ko se počutijo najbolje. Mi pa le zelo redko ustvarjamo okolja, v katerih se počutijo najbolje.
Kaj je vam pomagalo oziroma kaj svetujete drugim pri kosanju z negativnim stresom?Zavedanje je ključnega pomena. Zavedanje, kako se počutimo, nam pomaga ugotoviti, katere tehnike uporabiti za soočanje s stresom. Tehnike so številne in raznovrstne: na primer vzamemo si lahko čas zase in za dejavnosti, ki nam pomagajo dvigniti oziroma povrniti fizično energijo. To so denimo vadba, ustrezna prehrana, pogovorne terapije. Obenem moramo uporabljati tudi tehnike za boljše upravljanje čustvene energije. Vedeti je treba, kdaj narediti rez. Ustrezen trenutek za umik iz preveč obremenilnega delovnega okolja nastopi takrat, ko nimamo več dovolj časa za izpolnjevanje vseh delovnih obveznosti in ko nadrejeni ne želijo upoštevati naših predlogov glede sprememb ali izboljšav stanja.
Ali je naloga delodajalca, da svojim zaposlenim pomaga pri premagovanju stresa?To je naloga delodajalca in tudi zaposlenih. Po mojem mnenju je prvi korak ustrezen pregled dogajanja v podjetju in določitev ključnih težav. Pogosto smo s sodelavci ugotavljali, da se delodajalčevo dojemanje vsakodnevnega dogajanja bistveno razlikuje od resničnosti. Kritičnega pomena je, da delodajalci uvidijo dejansko stanje.
Delodajalci včasih torej ne vidijo, kaj se zares dogaja. Kaj jim poleg tega, da naj se soočijo z realno klimo, še polagate na srce?V jedru vsega je vzpostavljanje odprte in iskrene kulture v podjetjih. Kulture, kjer vodilni delavci svoje podrejene poslušajo in razumejo njihove potrebe. Vodilni delavci morajo prav tako dobro razmisliti, kako njihovo vodenje vpliva na podrejene. Majhne spremembe lahko bistveno pomagajo pri vključevanju in motiviranju celotnega tima. Zadovoljni, srečni, motivirani zaposleni pa so temelj rasti in razvoja podjetij.
