Glavna naloga transfuzijske službe je zagotavljanje varne, ustrezne in kakovostne krvi bolnikom.
»Za zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev je odgovoren Rdeči križ Slovenije. Osnovna oblika organiziranja krvodajalcev so redne krvodajalske akcije, ki so vnaprej načrtovane za vse leto in za vso Slovenijo glede na predvidene potrebe zdravstva po krvi. Načrt rednih krvodajalskih akcij, ki zagotavlja potrebno število krvodajalcev, pripravita Rdeči križ in transfuzijska služba vsako leto skupaj. Dobro sestavljen načrt rednih krvodajalskih akcij pa je tudi prvi pogoj pri zagotavljanju zadostnega števila krvodajalcev in s tem optimalne zaloge krvi,« pravi specialistka za transfuzijsko medicino Polonca Mali, strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
Skrbno in racionalno ravnanje s krvjo
V Sloveniji se lahko pohvalimo z dobro razvitim krvodajalstvom, dolgo in uspešno tradicijo, dobro zgrajenim sistemom krvodajalstva, zadostnim številom krvodajalcev in visoko pripravljenostjo ljudi za dajanje krvi.
»Po številu krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo pri preskrbi s krvjo samozadostni in imamo toliko krvodajalcev, kot jih potrebujemo. V povprečju to pomeni od 300 do 350 vsak dan,« pravi Malijeva.
Na Zavodu za transfuzijsko medicino vso zbrano kri vselej testirajo. »S stalnim spremljanjem zalog in porabe ter sprotnim ukrepanjem vseh sodelujočih v preskrbi s krvjo zagotavljamo odgovorno, skrbno in racionalno ravnanje s krvjo. Vsako enoto odvzete krvi testiramo na prisotnost označevalcev okužb, ki se prenašajo s krvjo: HIV, virus hepatitisa B in C ter sifilis, v obdobju aktivnosti komarjev tudi na virus zahodnega Nila. Vse z namenom, da preprečimo možno okužbo bolnika z okuženo krvjo dajalca. V primeru pozitivnih izsledkov testiranja krvi pa krvodajalca o tem tudi zaupno obvestimo in ga po potrebi povabimo na ponovni odvzem vzorca krvi, da testiranje ponovimo,« pojasnjuje Malijeva.
Pri tetoviranju ali pirsingih so mogoče okužbe
Na krvodajalskih akcijah se pogosto zgodi, da zdravnik, ki vsakega krvodajalca še pred odvzemom pregleda, koga tudi zavrne oziroma mu odvzem krvi odsvetuje. Merila za izbor krvodajalcev so namreč dokaj stroga, namenjena tako zaščiti krvodajalca kot prejemnika krvi na drugi strani.
Vse več pa je tudi ljudi, ki imajo po različnih delih telesa manjše ali večje tetovaže ali pa je kakšen del telesa preboden (pirsingi). A ne drži, da takšni niso primerni za darovanje krvi. »Res pa je, da gre pri pirsingu za prebadanje kože, pri čemer obstaja tudi tveganje za okužbo. Za zagotavljanje varne in kakovostne krvi mora zato krvodajalec, ki je imel tovrsten poseg, odložiti odvzem krvi za najmanj štiri mesece. Omenjeni ukrep izvajamo zaradi varnosti, ker v zelo zgodnjem obdobju okuženosti, na primer z virusom HIV, hepatitisom B ali C, sifilisom in podobno, laboratorijskih znakov okužbe v krvi ne zaznamo vedno. S tem ukrepom skušamo torej preprečiti prenos okužbe na bolnika oziroma zmanjšati tveganje za prenos okužb,« odgovarja Malijeva. Zato je tudi na anketnem listu, ki ga mora izpolniti vsak krvodajalec pred odvzemom krvi, vprašanje, ali je v zadnjih štirih mesecih morda opravil prebadanje ali tetoviranje kože ali bil na akupunkturi. Če je odgovor pritrdilen, bo zdravnik takšnega krvodajalca zavrnil.
