Kongres je leta 1996 sprejel zakon, ki ga je podpisal demokrat Bill Clinton in omogoča aretacijo in izgon iz države vseh priseljencev - zakonitih ali nezakonitih, če so zagrešili kaznivo dejanje. Razpon kaznivih dejanj pa je seveda širok in sega od umora do uživanja mamil ali laganja na uradnih dokumentih.
Peterica konservativnih sodnikov je odločila, da je zakon tak, kot je, priseljenci pa lahko tožijo, da jim zakon krši ustavne pravice. Liberalni sodnik Stephen Breyer je v mnenju manjšine napisal, da odločitev večine pomeni, da lahko vlada zaprtim samovoljno zanika eno najstarejših in najpomembnejših ustavno zajamčenih svoboščin.
Šlo je za tožbo dveh nezakonitih priseljencev, ki so ju imigracijske oblasti aretirale dolgo časa po prestani kazni in sta zaprta do izgona. Vlada je trdila, da lahko takšne ljudi zapre kadarkoli in ne le takoj po prestani kazni. Samuel Alito je v mnenju večine zapisal, da ni naloga sodišča, da določi časovni rok, do kdaj lahko vlada priseljenca zapre po prestani kazni. »Uradne naloge je bolje izvesti prepozno kot pa nikoli,« je razsodil Alito. Vrhovno sodišče je s tem vladi predsednika Donalda Trumpa dalo drugo veliko zmago v prizadevanjih za zatiranje priseljevanja, čeprav tega prepira Trump ni začel. Junija lani je sodišče prav tako s petimi glasovi proti štirim potrdilo sicer malce blažjo obliko prepovedi vstopa muslimanom v ZDA, ki zadeva nekaj držav kot so Iran, Sirija in Somalija.
Pravosodno ministrstvo ZDA je zadovoljno, Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) pa ogorčena. Vlado sta tožila priseljenec iz Kambodže Mony Preap, ki so ga zaprli zaradi posedovanja marihuane. in palestinski priseljenec Bassam Yusuf Khoury, ki je bil zaprt zaradi poskusa proizvodnje prepovedane snovi. Spor sega v obdobje pred Trumpom.
Prizivno sodišče v San Franciscu, ki je najbolj liberalno v ZDA, je odločilo, da lahko priseljenci, ki so prestali kazen in so jih aretirali za izgon kasneje, zaprosijo za zaslišanje za izpustitev na prostost po plačilu varščine. Konservativna večina vrhovnega sodišča, na katero Trump računa tudi v drugih primerih, med drugim pri razglasitvi izrednih razmer zaradi stanja na meji z Mehiko, pa je San Francisco zavrnila.
