Zadeva je prišla na dan, potem ko novembra ni bil ponovno izvoljen in se ta mesec poslavlja, pri čemer mu ne bo treba biti v skrbeh, ko bo rešen šerifske odgovornosti užival v svoji obalni »hišici« za 740.000 dolarjev. Čeprav denar ni bil prigaran z v ZDA cenjeno in tudi pogosto nevarno službo, pa je bil zakonito zaslužen. Zakonodaja v Alabami šerifom dovoljuje, da obdržijo sredstva, namenjena za hrano pripornikov, če ta ostanejo neporabljena. Pripornikov pa je imel Entrekin vseskozi v izobilju. Pod njegovo okrilje je sodil zapor s pripornim centrom za ilegalne priseljence v Gadsdenu, ki med varuhi človekovih pravic velja za enega najbolj zloglasnih v ZDA, saj zaprti v njem praktično ne vidijo niti sonca, zgodbe o nasilju, tudi spolnem, pa so naravnost grozljive.
Slednje ga seveda niso zanimale, je pa zato skrbel za stroškovno učinkovitost prehrane v njem z jedmi, ki jih po zatrjevanju pripornikov še »pes ne bi povohal«, kaj šele da bi jih zaužil Entrekin. In ker je v povprečju ni povohalo okoli 300 zaprtih, se je dalo kar nekaj privarčevati, skupaj v omenjenem času kar tri milijone dolarjev, pri čemer je imela, spet po zakonu, enako korist okrajna blagajna, saj ji je pripadala polovica zneska. Slednje seveda pomeni, da si s priporniki, za katere odšteva denar Washington, polnijo žepe tudi drugi šerifi in javne blagajne po Alabami, in le Entrekinova podjetnost bo kriva, če bo to določilo po posredovanju zvezne vlade izginilo iz drobnega tiska zvezne države.
