Slaba dva meseca po objavi peticije za spremembo šolskega sistema, ki jo je podpisalo že več kot 22.000 nezadovoljnih staršev in učencev, so na njihove zahteve odgovorili tudi na ljubljanskem pedagoškem inštitutu. Opozorila staršev in učencev, ki pravijo, da so preobremenjeni in da je dela za šolo preveč, so osvetlili s podatki iz mednarodnih raziskav, ki kažejo drugačno, a prav tako skrb zbujajočo sliko nekaterih delov šolskega sistema.
Po številu ur pouka na repu Evrope
Že prva zahteva v starševski peticiji – državo so pozvali, naj zmanjša obseg šolske snovi – je po ugotovitvah strokovnjakov s Pedagoškega inštituta problematična, saj mednarodne primerjalne raziskave kažejo, da imajo slovenski učenci manj pouka, predelati pa morajo manjši obseg snovi kot njihovi vrstniki v povprečju. Po besedah vodje centra za uporabno epistemologijo na Pedagoškem inštitutu dr. Eve Klemenčič je slovenski sistem po številu ur pouka celo na repu držav v Evropi. Rezultati za Slovenijo kažejo tudi, da delež obravnavane snovi, vsaj pri matematiki, v zadnjih letih upada. »Če pogledamo, koliko snovi učenci obravnavajo pri matematiki, je Slovenija med državami z najmanj obravnavane snovi. Uvrščamo se ob bok Maroku,« je poudarila dr. Klemenčič.
Prepričanje, da slovenski učenci za šolo doma delajo več kot vrstniki v drugih državah, po ugotovitvah mednarodnih raziskav sodeč prav tako ne drži. Po podatkih raziskave TIMSS 2011 se Slovenija uvršča med države, kjer učenci v četrtem razredu za domače naloge pretežno porabijo manj kot pol ure na dan. Enako velja tudi za Finsko, s katero se radi primerjamo. »Trend kaže tudi, da je domače naloge iz matematike v Sloveniji vedno manj, predvsem če primerjamo z letoma 2003 in 2015. Podobno se obseg zmanjšuje tudi na mednarodni ravni,« je izpostavila raziskovalka.
Podatki iz raziskav pa potrjujejo, da slovenski starši pogosteje kot drugi sodelujejo pri domačem delu otrok. Po raziskavi TIMSS 2015 okoli četrtina slovenskih staršev vsak dan pomaga otroku pri domači nalogi, na Finskem le 12 odstotkov. Po besedah Klemenčičeve je problematično tudi, da kar polovici slovenskih otrok starši skoraj vsak dan preverijo, ali so nalogo naredili pravilno. Na Finskem je takih komaj tretjina.
Še bolj skrb zbujajoče je, da v Sloveniji starši otrokom z nižjim socialno-ekonomskim statusom pogosteje pomagajo pri domačih nalogah, jih preverijo oziroma vprašajo, ali so jo naredili. Dr. Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko in andragogiko na ljubljanski filozofski fakulteti je opozoril, da šola, kot kažejo ti in sorodni podatki, neenakosti med učenci ne zmanjšuje v zadostni meri. »V celotni sliki šolskega sistema najkrajšo potegnejo otroci, ki prihajajo iz socialno in ekonomsko manj spodbudnega okolja. Ti otroci niso prikrajšani samo zato, ker šola svoje naloge ne opravi dobro, ampak tudi zato, ker nimajo sredstev, da bi to kompenzirali, na primer s plačljivo pomočjo,« je opozoril.
Nemotivirani učenci, nezadovoljni starši
Predpostavka, da se za razliko od slovenskih učencev, ki ne marajo šole, učenci na Finskem radi učijo, je po ugotovitvah Klemenčičeve zmotna. Finska, azijske države in Slovenija so po njenih besedah v skupini držav, ki se borijo z najnižjo motivacijo otrok za učenje med vsemi izobraževalnimi sistemi. Naši četrtošolci so poleg tega na repu izobraževalnih sistemov pri deležu otrok, ki radi berejo, in na prvem mestu po deležu osmošolcev, ki izrazito ne marajo matematike.
Slovenski starši imajo na drugi strani zelo visoka pričakovanja glede šolskih dosežkov otrok, z delom šole pa so zelo nezadovoljni. Po podatkih TIMSS 2015 je s šolo zelo zadovoljna malo manj kot tretjina staršev četrtošolcev. Manj staršev je s šolo zadovoljnih le še v Koreji in na Japonskem, kjer sicer učenci v raziskavah znanja dosegajo najvišje rezultate.
Eden od pokazateljev nezadovoljstva staršev je tudi sama peticija za spremembo šolskega sistema. »Peticija kaže na to, da del javnosti opaža, da šolski sistem kot celota potrebuje dober premislek,« je dejal Štefanc in dodal, da je pri tem pomemben odziv stroke in šolske politike. Naloga šolske politike je, da omogoči produktivno razpravo – a ne po načelu, da vsako mnenje enako šteje, meni Štefanc. »Izobraževanje je eno od področij, kjer zelo všečne rešitve po navadi ne prinašajo kakovostnih učinkov,« je poudaril in s tem namignil na zahteve v objavljeni peticiji. Konkretnih rešitev za izpostavljene težave slovenskega šolskega sistema sam ni ponudil, je pa izrazil upanje, da bodo rešitve nastale v mandatu te vlade, da bodo strokovno utemeljene in premišljene ob sodelovanju vseh deležnikov.
