Ob podelitvi sramotnega »priznanja« Alpe Adria Green Mestni občini Ljubljana (MOL) (kot zmagovalki črne liste najbolj neekološke osebnosti leta 2018) je sicer MOP pred dnevi javnosti pomirjujoče obljubilo naknadno izvedbo strokovne revizije (nestrokovne, škodljive in nepotrebne) tehnične rešitve gradnje povezovalnega kanala C0, vendar je v isti sapi to tudi negiralo s sporočilom, da je že končalo inšpekcijski postopek, ker ni bilo ugotovljenih nepravilnosti v tem smislu, saj gradnja kanala C0 poteka v skladu s »samo nekoliko pomanjkljivo« projektno gradbeno dokumentacijo (PGD). Očitno na MOP ne znajo brati Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), saj ne ločijo pomena izrazov (2. člen), kaj šele, da bi si bili na jasnem glede vsebine, nalog ter opisanih dejavnosti strokovne »revizije projektne dokumentacije« ter strokovnega »gradbenega nadzora«.
Glede na določbe ZGO-1 spada zbirni kanal C0 izrecno med zahtevne objekte. Torej je MOL 12. 3. 2014 prejela gradbeno dovoljenje na podlagi napačne navedbe splošnih pogojev gradnje. V gradbenem dovoljenju (II) je bil namreč zbirni kanal C0 nepravilno (po moje namensko) naveden kot manj zahtevni objekt, za katerega ni bila potrebna strokovna revizija in kasneje (v uredbi o posegih v okolje) zahtevana izvedba presoje vplivov na okolje, kakor tudi pridobitev okoljevarstvenega soglasja.
Pri kasnejši odločbi o spremembi gradbenega dovoljenja (z dne 6. 7. 2016) pa se je naenkrat zahtevnost objekta »mimogrede ter neopazno« ustrezno zvišala. Vendar pa se je obenem ponovno »nenamerno spregledala« tudi temu posledično zakonsko zahtevana izvedba strokovne revizije.
Na podlagi mojih večdesetletnih strokovnih izkušenj domnevam, da bi neodvisna, odgovorna, objektivna strokovna revizija jasno prikazala strokovno nesmiselno gradnjo povezovalnega kanala C0, njegovo posledično hudo zdravstveno ogroženost ljubljanske pitne vode, hudo ekološko škodljivost, kakor tudi neodgovorno ter nepotrebno zapravljanje več deset milijonov evrov. Torej kljub pomirjujočim obljubam take neodvisne, objektivne in odgovorne strokovne revizije ne sme biti in je tudi ne bo.
Po izdaji gradbenega dovoljenja je bila sprejeta tudi uredba o posegih v okolje, ki predpisuje za zahtevne gradbene objekte (med katere torej nedvomno spada tudi kanal C0) izvedbo presoje vplivov na okolje in pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Ob kasnejši spremembi gradbenega dovoljenja (torej v obdobju veljavnosti te uredbe) se je MOL spretno izognila tej zahtevani presoji vplivov na okolje in pridobitvi okoljevarstvenega soglasja z nedopustno pomočjo MOP, ki je 28. 1. 2016 izdalo sklep, da za kanal C0 kratkomalo ne veljajo predpisane zahteve uredbe o posegih v okolje. Torej državna zakonodaja očitno ne velja vedno in za vse.
»Neodvisna« gradbena stroka pa nadalje neumorno miži, si zatiska ušesa ter krčevito molči, medtem ko gre karavana nemoteno dalje.
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
