Vlada francoskega predsednika Emmanuela Macrona javnosti očitno prikriva pravi razlog za privatizacijo letališč in trdi, da bo ta denar – okoli 10 milijard evrov – porabila za sklad za inovativna zagonska podjetja, ki bi ga bilo treba, kot trdijo člani vlade, nujno povečati, da bi Francija v prihodnosti ostala gospodarska sila.
Napovedano privatizacijo pariških letališč, v katerih ima država 50,6 odstotka delnic in iz katerih je lani dobila 173 milijonov evrov, pa zdaj ostro napada opozicija kot »strateško napako«, »ekonomsko zablodo«, »nepotrebno prodajo družinske srebrnine« in »kratkovidnost«. Mnogi vlado opozarjajo, da je bila že privatizacija avtocest neuspešna, saj so se kljub velikim dobičkom lastnika Vincija cestnine v zadnjih desetih letih povečale za 20 odstotkov, kar je več kot inflacija, in za Francoze, predvsem za rumene jopiče, je to nezaslišano. S privatizacijo letališč pa bi se lahko zvišale letališke pristojbine, čeprav je tendenca v svetu, da se znižujejo.
S tem, ko se odpoveduje letališčem, naj bi se vlada odpovedala suverenosti na strateško pomembnem območju. To bi bilo nespametno že zato, ker se bo do leta 2040 število potnikov na letalih po svetu več kot podvojilo in z lanskih 4,3 milijarde doseglo kar 10 milijard. Pariška letališča, h katerim sodi tudi 400 trgovin in različnih lokalov, imajo že zdaj več kot 100 milijonov potnikov na leto. Vsekakor so pariška letališča, ki imajo v lasti med drugim delnice zagrebškega letališča, donosna in že s tega vidika jih ne bi bilo dobro prepustiti zasebnim podjetjem. Veliko Francozov nasprotuje privatizaciji tudi zato, ker naj bi šlo za javno storitev.
Bo denar res za umetno inteligenco?
Toda če si Francozi hočejo zdaj povečati kupno moč (to je bila glavna zahteva rumenih jopičev), potem bi morali biti za privatizacijo. In ali ne bo država tako imela več denarja za šole, bolnišnice, vojsko, policijo? Ekonomisti menijo, da je odgovor na vprašanje, ali je pametno prodati letališča, odvisen od tega, za kaj se bo namenil ta denar. Če se bo porabil za tekoče stroške države, zmanjšanje velikanskega proračunskega primanjkljaja in ustavitev rasti dolga, kar je dejanski skriti namen vlade, potem to ob sedanjih nizkih obrestih ni pametno. Če pa bodo milijarde šle – kot uradno trdijo predstavniki vlade – v razvoj tehnologije, zlasti umetne inteligence v zagonskih podjetjih (da Kitajci in Američani s svojo tehnologijo ne bodo mogli vohuniti), potem je to pametno. Vsekakor se bo šele na dolgi rok pokazalo, ali je bila prodaja letališč dobra odločitev.
Po svetu je vse več privatizacij letališč. Gre za to, da so zaradi povečanega števila potnikov potrebne velike investicije, država pa običajno tega denarja nima. V Evropi gre trenutno kar 75 odstotkov potnikov skozi letališča, ki so privatizirana, v Aziji 45 odstotkov, v ZDA, ki naj bi bila ena najbolj kapitalističnih držav, pa samo en odstotek. Ameriške oblasti menijo, da so letališča strateškega pomena, zato jih nočejo privatizirati. V Franciji pa država razmišlja drugače, ker potrebuje denar, in to takoj. Francoska vlada naj ne bi razmišljala na dolgi rok. Kratkoročno so namreč letališča dober posel, ko se jih prodaja, saj je kupcev veliko zaradi dobre prihodnosti, ki jo ima letalski promet. Pa je res dobro, da država prodaja svoja podjetja, ko jim gre dobro, zanje pa mora skrbeti, ko jim gre slabo? In ali bodo zasebna podjetja znala poskrbeti za letališča vsaj tako dobro kot država? Pri potnikih so najbolj priljubljena državna letališča: Singapur, Doha, Seul in München.
V Franciji je država v zadnjih petih letih prodala letališča v Toulousu, Lyonu in Nici. V svetu je zadnji večji nakup letališča izvedlo že omenjeno francosko podjetje Vinci, ko je februarja kupilo beograjsko letališče.
