Kuharji vedo, športniki tudi. Nikoli ne zamenjaj dobrega recepta ali ne spreminjaj ekipe, ki zmaguje. Tega se dobro zavedajo tudi v svetu avtomobilizma. Če je nekaj kupcem všeč, jim to ponudi, preveč revolucije naenkrat ni nujno prava pot do uspeha. Tudi Seat in Kia se tega pametno držita, z obema karavanoma, leonom ST in ceedom SW, pa sta zadela žebljico na glavico.
Leon v karavanski različici je stari znanec naših cest, saj se v trenutni generaciji ob manjših prenovah vozi že od leta 2012. Ponaša se s 4,55 mera dolžine in premore 587 osnovnih prtljažnih litrov, kar ga naredi za udobnega in zmogljivega družinskega karavana, s katerim je lahko zadovoljna vsa družina. Zakaj ne bi bila, udobje je na dovolj visoki ravni, da so vožnje, naj bodo na kratke ali daljše razdalje, udobne in res nenaporne, saj se na voznikove ukaze odziva hitro in voljno, pri tem pa ostaja umirjeno udoben. Na drugi strani se Kiin karavanski ceed predstavlja v čisto novi generaciji, kar se mu vidi že na prvi pogled, saj je oblikovno bolj svež in tudi bolj skladen kot tekmec, ki mu ostrih oblikovnih potez ne manjka. Ceed SW razvaja s 4,6 metra dolgo karoserijo in celo 625 litri prtljažnika (podobno kot pri leonu ima dvojno dno), kar je še bolj v korist vsem, ki na zmerni dolžini in pri obvladljivih zunanjih merah iščejo večjo prevozno zmogljivost.
V notranjosti sta oba tudi na zadnjih sedežih dovolj udobna, bo pa voznik v leonu našel malce več bolj puste trde plastike, kot bi je pričakoval. A to je Seatov način, kar pomeni, da je v korejcu za potnike v tem pogledu vseeno bolje poskrbljeno. Več mehkobe, več kakovostnejših materialov na otip, ne pa nujno tudi veliko boljša končna izdelava, po kateri je sicer Kia pregovorno znana. Tudi pri drugih pritiklinah bi človek zaradi novejšega letnika pričakoval malce več v ceedu. Sploh pri motorjih. Oba sta enolitrska trivaljna bencinska, ki zmoreta skorajda podobnih 115 v seatu in 120 konjičev v kii, a ceedov motor deluje bolj zaspano in manj odzivno kot v leonu. Pospeševanje v višjih prestavah je pri ceedu »projekt na dolge proge« (11,1 sekunde do stotice; pri leonu precej bolj odločnih 9,8 sekunde), a ko enkrat doseže potovalno hitrost (maksimalna je 190 km/h), postane celotno potovanje udobno in umirjeno, kar velja tudi za leona (maksimalna hitrost je 202 km/h). Pogrešali smo le pomoč radarskega tempomata, pri obeh je bil precej manj uporabni, navadni, ki ne zavira in pospešuje sam. Tudi pri porabi je leon v prednosti, na testu je pokuril 5,2, ceed pa 6,6 litra goriva na 100 kilometrov. Oboje sta zelo vzpodbudni številki, pa vendar žepu bolj prijazna pri leonu, katerega doseg z enim polnjenjem je ob enaki, 50-litrski posodi za gorivo občutno večji (960:760 kilometrov). Svoje k večjemu udobju španca doda še odličen koncernski samodejni menjalnik DSG, ki naredi avtomobil naravnost uživaški, a hkrati brezskrbno udoben. Kiin ceed premore 6-stopenjskega ročnega, sicer imajo v ponudbi tudi samodejni menjalnik, a ne v kombinaciji s tem motorjem, temveč močnejšim 140-konjskim. Torej je samodejni menjalnik v leonu več kot pametna izbira.
Za svojo ceno oba ponujata veliko, a ceed za odtenek več. Sicer sta si cenovno na precej podobni ravni, z opremo style (premore tudi tempomat, samodejno klimo in zaslon na dotik) in samodejnim menjalnikom stane leon malo manj kot 21.000 evrov (z ročnim 18.387), za ceeda z opremo LX edition (glede varnosti je naprednejši, tudi s sistemi za preprečevanje naleta, ohranjanje voznega pasu in zbranosti voznika; premore tudi tempomat, samodejno klimatsko napravo, parkirno kamero in zaslon na dotik) pa je v osnovi treba odšteti malo več kot 23.000 evrov; s popusti so mu ceno znižali pod 20 tisočakov ali še tri tisočake manj, če se odločite za Kiino financiranje. Več pa v sklepu.
