»Večina dogodkov nastane posebej za festival,« pravi programska vodja festivala Špela Frlic, kar je poseben privilegij; niso programski selektorji, ampak dogodke zasnujejo idejno in vsebinsko ter sami povabijo kolektive in posamezne ustvarjalce, ki jih potem izvedejo. »S tem se festival razvija naprej, dobi priložnosti za nove premisleke, ideje.«
O Reziji, mitih in zlorabah
Letos so se osredotočili na tri večje programske sklope. Prvi je posvečen Reziji, drugi mitom in tretji rabi oziroma zlorabi zgodb. Posebna pozornost bo veljala Milku Matičetovu, najpomembnejšemu slovenskemu zbiralcu pripovednega gradiva; sto let je od njegovega rojstva, njegova kobilica iz rezijanske ljudske pravljice Skakelj pevec in citiravec, ki nastopa tudi v legendarnih Zverinicah iz Rezije, pa je osrednji lik celostne podobe letošnjega festivala (ilustratorka Marija Prelog).
Pijani zajec je še ena zgodba, ki jo je pred več kot petdesetimi leti popisal Matičetov in ki bolj nagovarja odrasle kot otroke. David Krančan je pozneje zgodbo interpretiral v stripu, na festivalu pa bo dobila svežo odrsko interpretacijo.
S tematiko mitov se festival priključuje širšemu programskemu sklopu Cankarjevega doma (CD). Za Večer nesrečnih koncev sta interpreta Aljaž Jovanović in Primož Pirnat izbrala mita o Tezeju in Perzeju, ki ju bosta pripovedovala ob glasbi Ane Kravanja in Tee Vidmar. Na Večeru resničnih zgodb pa bo mite razbijalo šest povabljencev (Ana Duša, Matej Recer, Ervin Hladnik Milharčič, Mojca Širok in Filip Dobranić), ki so jih organizatorji postavili pred poseben izziv: povedo naj zgodbo, ki temelji na resnični izkušnji, odzivni poslušalci pa bodo imeli pri tem ključno besedo.
O mitih okrog device Marije, Ivane Orleanske ter še nekaterih drugih junakinj bo razmišljala tudi Marina Warner, angleška pisateljica, zgodovinarka in mitologinja, članica britanske akademije in predsednica Kraljevega društva za književnost. Ker nerada odgovarja na festivalska povabila, koncept slovenskega festivala pa jo je pritegnil, so organizatorji na obisk še posebej ponosni. Trenutno raziskuje zgodbe kot prostore zavetišča, zavetja, tudi v kontekstu z aktualnimi migracijskimi tokovi. Zanimivo bo tudi njeno druženje z režiserjem Tomijem Janežičem, ko se bosta v petek pogovarjala o dekonstrukciji mitov. Na eni strani so lahko zgodbe občečloveške, večno aktualne, lahko pa so zgolj zbirka starodavnih laži in stereotipov. O mitih in stereotipih v pravljicah pa bosta na intimnejšem sobotnem večeru na Vodnikovi domačiji spregovorila še z enim teoretikom pravljic, Jackom Zipsom.
Glasbene zgodbe
Znotraj tretjega sklopa festivala o rabi oziroma zlorabi zgodb bo večer Krvava izba navdahnila legendarna zbirka zgodb angleške pisateljice Angele Carter. Odlomke bosta brali Anja Novak in Nataša Keser, glasbo za predstavo pa je ustvaril duo All Strings Detached. Na dogodku Tiranija zgodbe bodo pripovedovalci Ervin Hladnik Milharčič, Matjaž Ivanišin, Tomo Virk in Jera Ivanc.
V glasbenem delu festivala, ki so ga zasnovali skupaj s ciklom Cankarjevi torki, bo gostovala izraelska umetnica Victoria Hanna, ki izhaja iz zelo zanimive družine. Odraščala je v zaprtem religioznem krogu, kar se odraža tudi v njenem umetniškem izražanju, označujejo pa jo za kabalistično raperico, saj interpretira religiozne tekste te ezoterične religije iz 13. stoletja.
Na festival prihaja še en gost, vodilni waleški pripovedovalec Michael Harvey, ki se bo skupaj s slovensko glasbenico Zvezdano Novaković podal v raziskovanje balkanske ljudske motivike. Tudi otvoritveni večer festivala bo glasbeni: zasnovo so prepustili glasbenikom, ki sodelujejo na festivalu.
