V Sloveniji lahko pričakujemo od 2000 do 3000 bolnikov s periferno arterijsko boleznijo na leto. Prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., predstojnik oddelka UKC za žilne bolezni Ljubljana: »Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let.« Smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni je pri bolnikih s PAB dva- do trikrat pogostejša. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja razvoja in napredovanja PAB je kajenje, močan dejavnik tveganja je tudi sladkorna bolezen, saj so bolezni srca in žilja pri sladkornih bolnikih dva- do štirikrat pogostejše kot pri ljudeh brez sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen žile postara za približno 15 let. Drugi pomembni dejavniki tveganja za razvoj PAB so še: napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost, družinska obremenjenost in starost. ea

Dan žil