Namesto sto let in sedem mesecev zapora, kolikor je v seštevku specializirano tožilstvo zahtevalo za ducat obtoženih preprodaje drog, sta bila novembra 2017 za kriva spoznana le dva – Senad Muhamedagić na šest let in pol zapora ter 6850 evrov kazni, Zvonko Hajšek pa na pet let in pol zapora in 6110 evrov denarne kazni. Sodni senat je takrat na predlog obrambe izločil dokaze, ki so se nanašali na zaseg osmih kilogramov kokaina Milanu Lebru in Jani Ržišnik (sojenje obema bo steklo še v četrto) ter na kilogram heroina, zaseženega že pravnomočno obsojenemu Alešu Krašovcu. Posledično je zaradi pomanjkanja dokazov ter preveč pavšalnega sklepanja policije in tožilstva na podlagi prisluhov sodni senat večino obtoženih spoznal za nedolžne.
Tožilka Mateja Jadrič Zajc je prepričana, da senat ne bi smel izločiti nobenega od dokazov iz zasegov kokaina in heroina, poudarila je, da so cariniki v obeh primerih na podlagi utemeljenega suma o tihotapljenju drog ravnali v skladu z zakonom. Za obrambo naj bi bil namreč sporen klic policista, ki je pozornost carinikov usmeril na točno določen avto. »Nenavadno je, da si policisti med seboj ne bi smeli deliti informacij,« je poudarila v razlagi. Poudarila je še, da sta kasneje tako višje kot vrhovno sodišče odločili, da je bil zaseg zakonit.
Obramba o kršenju človekovih pravic
Obramba celotne dvanajsterice je na drugi strani enotna: pri pregledu vozil Lebra in Krašovca je šlo za kršenje človekovih pravic, saj da obmejni policisti in cariniki niso delovali na osnovi utemeljenega suma, temveč na opozorilo policistov, ki so skupino osumljencev že nekaj časa tajno nadzorovali. A če bi, tako obramba, razkrili, kaj počnejo, komu sledijo in komu prisluškujejo, bi operacijo ogrozili. »Pregledi so morali bili videti naključni, a so bili takrat pod krinko tihotapstva še nezakoniti. Samo zaradi zasegov pa se nato celotna dokazna veriga vleče naprej,« je pred sodiščem svojo tezo zagovarjal zagovornik enega od osumljencev, ostali pa so mu prikimali.
Zagovornika obsojene dvojice, Hajška in Muhamedagića, sta v pritožbi zoper obsodilno sodbo izpostavila »prirejene« prisluhe policije, katerih interpretacija naj bi bila pomanjkljiva, opozorila pa sta tudi na previsoko zaporno kazen. Na obsodilno sodbo pa se je pritožila tudi tožilka, ki bi dvojico v zapor poslala še za dlje časa. Kako se bo glede pritožb odločil tričlanski senat višjega sodišča, ki ga vodi Tatjana Merčun, bo po naših informacijah zaradi obsežnosti spisov in velikega števila vpletenih znano šele čez nekaj mesecev.
