Najbolj zadržano so se na novico, da je bohinjske hotele družine Pačnik (Zlatorog, Bohinj, aparthotel Bohinj in Ski hotel Vogel) kupil mladi podjetnik Damian Merlak, odzvali na občini Bohinj.
»Veseli smo, da se je zgodba končno začela odvijati v pravo smer, in močno upamo, da se bo tako tudi nadaljevalo. Za nas je pomembno predvsem to, da se hoteli uredijo in zaživijo, kot so nekoč,« je jasen župan Jože Sodja. Med najtršimi orehi bo, kot priznava tudi Merlak, ureditev hotela Zlatorog v Ukancu, ki je v zelo slabem stanju, po mnenju novega lastnika pa tudi arhitekturno neprimeren za današnji čas, zato skupaj z ekipo projektantov že pripravljajo različne možnosti rešitev. Vesel bi bil, je dodal, če bi hotel prve goste lahko sprejel že čez dve leti. Prav to župana Sodjo skrbi. Slej ko prej bo mladi podjetnik pri obnovi Zlatoroga naletel na okoljevarstvene in druge zahteve oziroma omejitve.
»Upam, da ne bo obupal,« pravi Sodja in dodaja, da mu bo občina šla na roko pri pridobivanju soglasij, enako si želi, da bi storili tudi drugi soglasodajalci, hkrati pa se zaveda, da veljavnih predpisov nihče od vpletenih ne sme zaobiti.
Hoteli so hrbtenica turizma
Oživitev in skrb za hotele, ki v Bohinju dobivajo novega lastnika, je dobra novica tudi za sedanje hotelirje, ki jih je v Bohinju premalo, pravi Polona Noč iz podjetja Alpinum hoteli, ki je lastnik hotela Jezero v Ribčevem lazu. »Pričakujemo lahko, da se bodo nekatere potovalne agencije končno odločile vključiti Bohinj v svojo ponudbo. Doslej so ga mnoge izločale prav zaradi preskromnih hotelskih zmogljivosti,« pojasnjuje. To bi pomembno prispevalo k poskusom podaljševanja sezone v pomlad in jesen, še dodaja Nočeva. Novic se po besedah direktorice splošnega sektorja Aleksandre Fiorelli veselijo tudi v Žičnicah Vogel Bohinj, čeprav s podrobnostmi, razen iz medijev, še niso seznanjeni.
Da bi bil Bohinj denimo poleti, ko je najbolj obiskan, prepoln turistov, ko bodo delovali še drugi doslej zaprti hoteli, se Gregor Šilc iz bohinjske turistične agencije Hike and Bike ne boji. »Tudi če imamo prazne hotele in veliko dnevnih obiskovalcev, je Bohinj pravzaprav poleti poln in težava je, če se vsi želijo pripeljati s svojim vozilom. Bolje je, da so nastanjeni v hotelih in zasebnih namestitvah, kjer pustijo svoja vozila in uporabljajo druge oblike mobilnosti, kot so javni prevoz, kolesarjenje in podobno, in tako raziskujejo Bohinj. Morda bomo z oživitvijo hotelov vendarle dosegli, da bodo gostje v Bohinju ostali dlje,« razmišlja.
»Hoteli so hrbtenica turizma. Tudi za organizirana doživetja, ki jih vodim, potrebujemo 'kritično maso ljudi', ki jo lahko zagotovijo predvsem hoteli. Prav tako pa ti ne bodo odžirali gostov zasebnikom. Gostje, ki želijo počitnice preživeti v hotelu, že od vsega začetka iščejo drugačen tip nastanitve. Zasebniki in hotelirji se bodo kvečjemu dopolnjevali, ne pa si konkurirali,« dodaja Šilc.
Pričakujejo tvorno sodelovanje
Trenutno je v Bohinju po besedah predsednika Turističnega društva Bohinj Boštjana Mencingerja okoli 8000 ležišč, od tega le osmina v hotelih. »V Bohinju nujno potrebujemo več hotelskih namestitev, zato upamo, da se bo novi lastnik čim prej lotil dela. To bo pomenilo tudi velik preskok pri trženju destinacije, a bo Bohinju zagotovilo sloves, ki si ga zasluži,« je prepričan.
Tudi v Turizmu Bohinj so po besedah direktorja Klemena Langusa novice o koncu agonije s hoteli veseli. »Želimo si dobro sodelovanje z novim lastnikom, ki mu lahko ponudimo ogromno znanja in izkušenj, od njega pa med drugim pričakujemo posluh za lokalno skupnost ter za naše vizije in usmeritve.« Ob tem poudarja predvsem razvoj trajnostnega turizma in prizadevanja za umiritev prometa v okolici Bohinjskega jezera in drugih obleganih točkah ter za spodbujanje obiska tudi spomladi in jeseni.
