Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont je v Waterlooju v Belgiji, kamor se je pred pregonom španskih pravosodnih organov zatekel po neuspeli razglasitvi samostojnosti Katalonije, sporočil svojo kandidaturo za evropski parlament na majskih volitvah. Pred tem je na njegov predlog desnosredinska nacionalistična koalicija Junts per Catalunya (JxCat) oblikovala svojo kandidatno listo za volitve v španski parlament, ki bodo 28 aprila.
»Čas je, da iz osrčja Evrope naredimo nov korak v svet k internacionalizaciji pravice Katalonije do samoodločbe,« je ob razglasitvi svoje kandidature Puigdemont zapisal na twitterju. Ministrica v katalonski vladi Elsa Artadi pa je ob tem dejala: »Najboljši način za nadaljnjo internacionalizacijo (katalonskega) konflikta je svobodni glas JxCat v Evropi, da nas ta sliši in vidi represijo. Ta glas pa je lahko le Puigdemontov«. Obe izjavi jasno kažeta na uveljavljanje Puigdemontove politične strategije znotraj desnosredinskega nacionalističnega gibanja za samostojnost Katalonije.
Tekma za prevlado med nacionalisti
Za evroposlanca bo kandidiral tudi nekdanji podpredsednik katalonske vlade in vodja stranke Esquerra Republicana de Catalunya (ERC) Oriol Junqueras, ki že več kot leto dni skupaj z enajstimi drugimi katalonskimi politiki za zapahi čaka na sodbo v zvezi s katalonskim osamosvojitvenim referendumom leta 2017. Potegoval se bo tudi za poslanski sedež v španskem parlamentu. Levosredinska stranka ERC je zaveznica sedanje katalonske vlade, ki jo vodi Quim Torra (JxCat), vendar hkrati tudi glavna tekmica desnih nacionalistov glede tega, kdo ima v osamosvojitvenem gibanju glavno besedo.
A ne glede na politično konfrontacijo, ki se obeta med obema voditeljema, je vprašanje, ali bosta lahko po izvolitvi prevzela mandat v evropskem oziroma (Junqueras) španskem parlamentu. Španski volilni zakon namreč zahteva, da mora kandidat v petih dneh po izvolitvi pri volilni komisiji v Madridu osebno prevzeti uradno listino, ki ga akreditira za evropskega ali španskega poslanca. To pomeni, da bi bil Puigdemont, ki ne bi imel poslanske imunitete, verjetno ob prihodu v Španijo aretiran. Lahko pa evropski parlament v tem primeru odloči drugače. Junquerasu pa špansko vrhovno sodišče zagotovo ne bo dovolilo zapustiti zapora, da bi dvignil omenjeno listino. Oba politika se tega jasno zavedata. Cilj njunih kandidatur, tako kot kandidatur drugih priprtih katalonskih politikov, je zato predvsem okrepiti konfrontacijo z Madridom.
Puigdemontova čistka
Pred napovedjo svoje kandidature je Puigdemontu prejšnjo nedeljo uspelo pridobiti pozicijo nadstrankarskega vodje desnega osamosvojitvenega gibanja in vsiliti imena kandidatov za španski parlament ter občinske volitve, ki bodo na isti dan, 28. aprila. Njihovo kandidatno listo poleg JxCat sestavljajo Evropska katalonska demokratska stranka (PDeCAT) in tako imenovani neodvisni kandidati, med katerimi je večina članov Puigdemontove stranke Crida Nacional per la Republica (CNxR), ki jo je pred kratkim ustanovil s svojimi najzvestejšimi privrženci.
Gre za politični manever, s katerim je Puigdemont izločil skupino bolj pragmatičnih desnih nacionalističnih politikov iz vrst PDeCAT, naklonjenih pogajanjem s centralno špansko oblastjo. Puigdemont nekdanji voditeljici PDeCAT Marti Pascal ni odpustil, da je lani podprla izvolitev vodje socialistov Pedra Sancheza za španskega premierja. Da se kaj podobnega ne bi zgodilo 28. aprila, je za kandidate predlagal politike, ki sledijo njegovi politični strategiji in nasprotujejo sodelovanju s špansko vlado, še zlasti s socialisti, ki ponujajo dialog in prenovo katalonskega statuta namesto novega referenduma o osamosvojitvi. Puigdemontova strategija temelji na konfrontaciji, zato je po mnenju nekaterih katalonskih analitikov zanj sprejemljivejša možnost, da novo špansko vlado sestavijo desna Ljudska stranka, Ciudadanos in skrajno desna VOX. Te v primeru zmage med drugim napovedujejo takojšno ukinitev katalonske avtonomije, zaprtje katalonske televizije TV3 in prevzem pristojnosti na področju izobraževanja. Puigdemont in danes tudi Junqueras pa kot edino možnost navajata sporazumno ali enostransko osamosvojitev.
