V Madridu se je danes začelo odmevno sojenje dvanajstim katalonskim separatistom na čelu z bivšo predsednico katalonskega parlamenta Carmen Forcadell, poleg katere na zatožni klopi sedi devet ministrov v vladi nekdanjega voditelja Katalonije Carlesa Puigdemonta in dva separatistična aktivista. Prvi dan procesa na vrhovnem sodišču so zunaj sodne palače zaznamovali protesti podpornikov obtoženih ter tudi blokade nekaterih avtocest po Španiji. Na drugi strani je peščica kritikov dvanajsterice na svojem protestu v Madridu kričala »golpista!« (pučisti).
Devet od dvanajstih neuspešnih katalonskih osamosvojiteljev iz vrha pokrajinske oblasti leta 2017 je dolge mesece prebilo v priporu, trojica pa je bila na svobodi, a pod nadzorom, da ne bi sledila Puigdemontu in poiskala zavetja v kateri članici Evropske unije, ki je tolerantnejša do političnega oporečništva.
Do besede dvanajsterica danes še ni prišla. Ta je bila rezervirana za Andreua Van den Eynda, odvetnika nekdanjega katalonskega podpredsednika Oriola Junquerasa in ministra za zunanje zadeve Raüla Romeve. Ob otvoritvi procesa, ki ga neposredno prenaša državna televizija, je dejal, da je samoodločba sinonim za mir in ne vojno, kar pomeni, da sta imela obtožena pravico zahtevati neodvisnost Katalonije. Obtožnica po njegovem kaznuje politično oporečništvo, kar španska ustava prepoveduje, hkrati pa so bile priprtim na neprimeren način odvzete politične pravice, kar je po odvetnikovih trditvah v nasprotju s sodno prakso ustavnega sodišča.
Štiri desetletja stara španska ustava, ki je sklenila demokratično tranzicijo po smrti diktatorja Francisca Franca leta 1975, sicer prepoveduje odcepitev katerikoli španske regije. Dvanajsterica je zato obtožena upora in nasilnega rušenja ustavne ureditve ter zlorabe javnih sredstev (za izvedbo predlanskega referenduma), za kar vsakemu grozi do 25 let zapora.
Odziv politikov, ki so zdaj na čelu Katalonije, je bil dokaj poenoten. Roger Torrent, predsednik pokrajinskega parlamenta, je dejal, da »bomo navkljub bolečini, ki jo čutimo, videli na zatožni klopi veliko dostojanstva«. Dodal je, da se bo jasno pokazalo, kako sramotna da je španska država, ki ne dovoli svojim državljanom, da odločajo o lastni prihodnosti. Podpredsednik Katalonije Pere Aragonès pa je napovedal, da bodo tudi ob morebitni obsodbi svojih kolegov še naprej na strani katalonske neodvisnosti in referenduma.
Dvomljiv nasilni upor
Prav dogajanje ob sklicanem referendumu pred poldrugim letom, v katerem vsaj nepristranski opazovalci ne prepoznavajo obtožencem očitanega nasilnega uporništva, govori v prid tistim, ki sojenje opredeljujejo za politični proces in poskus eliminiranja katalonske samostojnosti kot politične opcije. Katalonija je neobvezujoči referendum o samostojnosti izvedla že leta 2014, ko ga madridske oblasti niso poskušale fizično preprečiti. Zagovorniki neodvisnosti so prav zaradi tedanje večinske podpore samostojnosti želeli doseči pravo legitimnost s sklicem izrednih volitev, ki pa so pokrajino politično razpolovile z minimalno prednostjo zagovornikov neodvisnosti. Ta je Puigdemontu omogočila sklic zavezujočega referenduma, na katerega pa centralna vlada tedanjega premierja Mariana Rajoya v nobenem primeru ni bila pripravljena pristati.
Referendum je potem vendarle bil 1. oktobra 2017, sam volilni dan pa je izredno pomemben za sedanje sojenje. Ključna obtožba, ki bremeni dvanajsterico, je upor, v zakonodaji definiran kot nasilna vstaja širših razsežnosti. Toda v šestih letih prizadevanj katalonskih separatistov za dosego neodvisnosti je edino nasilje izbruhnilo na referendumski dan, in to po zaslugi policije, vodene iz Madrida, ki je preprečevala glasovanje na voliščih. Sojenje bo moralo dati jasen odgovor na obtožbo o nasilni vstaji, obenem pa ni bila sprožena nobena preiskava proti tedanjemu ravnanju policije. Obeta se še nekaj drugih trdih orehov, med njimi vprašanje, ali navedeno obtožbo o uporu dokazuje deklaracija katalonskega parlamenta o neodvisnosti, ki pa ni imela stvarnih posledic. Sojenje naj bi trajalo tri mesece, na vsakotedenskih narokih od torka do četrtka bodo zaslišali okoli 600 prič, med njimi tudi Rajoya.
Sojenje je naletelo tudi na kritiko o »političnem procesu, kakršnih v Evropi ne bi smelo biti«, kot trdi Platforma za dialog med EU in Katalonijo v evropskem parlamentu, ki jo vodi slovenski poslanec Ivo Vajgl.
