Ko je leta 2003 nastala Galerija Photon, ki domuje v stavbi nekdanje občine Šiška, v Ljubljani še ni bilo specializirane galerije za fotografijo. »Nič ni kazalo, da bo ta medij dobil tudi institucionalno podporo, zato se je zdela zamisel dobra in čas pravi,« pojasnjuje direktor galerije in njen programski vodja Dejan Sluga. Kot ni vsak tvit poezija, spletni komentar pa ni novela, tudi vsaka fotografija še ni umetniško delo, smiselno opozarja na vlogo fotografije danes, ko je po družbenih omrežjih sodeč že vsakdo fotograf. V kategorijo sodobne avtorske fotografije praviloma spadajo serije in fotografski projekti, sestavljeni iz večjega števila fotografij, ki jih povezuje idejni in estetski premislek. In prav taka – umetniška – fotografija, deloma pa tudi video, je v fokusu Photonovega programa.
Utrinki v tujini
Njihov petnajstletni razvojni lok priča predvsem o sistematičnem predstavljanju avtorske fotografije iz srednje in jugovzhodne Evrope, tako prek ponovnega odkrivanja opusov starejših umetnikov kot s predstavljanjem mlajših fotografov iz regije; že konec tega tedna denimo z razstavo mladega Hrvata Domagoja Burilovića in slovenske fotografinje Tilyen Mucik.
»Najzahtevnejši so sicer vsako leto mednarodni kurirani projekti,« pravi Sluga. Lani je bila taka razstava o avtoportretu v času družbenih medijev Onkraj sebe, pred tem projekt Zipped Worlds. Fotografija v javnem prostoru, ob stoti obletnici prve svetovne vojne pa so pripravili skupinsko razstavo o veliki vojni v odsevu sodobne fotografije Polja rdečega maka. Na leto privabijo v povprečju okoli tristo obiskovalcev, številke pa še precej narastejo v primeru atraktivnejših razstav in festivalov. Upajo, da bo letos eden takih tudi še nastajajoč večji projekt na temo industrijske dediščine.
Onkraj meje
Svojo mednarodno prisotnost kažejo tako na sejmih v tujini – bili so iniciatorji prvega specializiranega sejma za avtorsko fotografijo v srednjevzhodni Evropi Art Photo Budapest – kot z organizacijo že dodobra uveljavljenega fotografskega bienala Fotonični trenutki. Poleg tega so leta 2015 dejavnost okrepili tudi z odprtjem galerije na Dunaju. V Photon Vienna redno predstavljajo slovenske avtorje oziroma del programa iz matične, ljubljanske galerije, galeriji sta namreč programsko in organizacijsko povezani. Konec naslednjega tedna bodo denimo tam odprli razstavo slovenskega fotografa Petra Koštruna. »Ni nepomembno, da bomo z njo sodelovali tudi v programu dunajskega fotobienala Foto Wien, promocija umetnikov v mednarodnem prostoru je naše najpomembnejše poslanstvo,« pravi umetniški vodja.
O trgu, ki ga ni
Ob vprašanju, kakšno je stanje na trgu umetnin, odkimava, češ da zunaj socialnih mrež tovrstni trg v Sloveniji praktično ne obstaja: »Delež javnih sredstev, ki jih pridobimo za naš neprofitni program, je zato izjemno pomemben.« Na letni ravni pridobijo od 60 do 70 odstotkov javnih sredstev, predvsem prek programskega razpisa kulturnega ministrstva in od MOL, preostalo prek mednarodnih razpisov in prodaje.
Ker v Sloveniji ni javnega zavoda, ki bi se specializirano ukvarjal s področjem fotografije, Photon pa je ena redkih manjših organizacij, ki dosegajo tudi mednarodno vključenost, poskušajo čim bolje izpolnjevati vlogo svojevrstnega slovenskega centra za fotografijo, še sklene Sluga; tudi zato si prizadevajo, da bi pridobili večje prostore. Ne le za razstavno dejavnost – pomanjkanje prostora postane posebno očitno v času festivala –, temveč si želijo tudi boljših možnosti za produkcijo (studio, temnica) pa denimo kotiček za knjižnico in rezidenčni prostor.
