V ponedeljek zvečer so se po alžirskih mestih komaj slišali pozivi mujezinov k molitvi, ker so avtomobili tako hupali. Množice so se veselile zgodovinske zmage, saj so po več tednih razmeroma mirnih demonstracij dosegle glavni cilj, da 82-letni voditelj države Abdelaziz Bouteflika ne bo še petič kandidiral za predsednika, kar bi zaradi prakse goljufanja na volitvah praktično pomenilo njegovo zmago.
Da Bouteflika umika kandidaturo in prelaga predsedniške volitve, so Alžircem sporočili v pismu, ki naj bi ga podpisal sam predsednik. Ta sicer od leta 2013, ko je doživel možgansko kap, še ni spregovoril Alžircem, ker je očitno v veliki meri ohromljen. Tako verjetno ni on napisal pisma, morda ga tudi ni s polno prištevnostjo odobril. Tako se sploh ne ve, kdo izvaja oblast.
Rajanje, ki je z ognjemeti trajalo do zgodnjih jutranjih ur, pa je pri marsikaterem nasprotniku režima kmalu skalil pomislek, da bolni predsednik in vladajoča klika ostajata na oblasti, vsaj še do konca leta. V tem smislu so zgovorni naslovi alžirskih opozicijskih časopisov: »Bouteflika podaljšal četrti mandat«, »Bouteflika bo odšel, sistem ostaja« ali pa »Bouteflika za tranzicijo pod nadzorom sedanje oblasti«.
Pismo Alžircem predstavlja napredek, saj so še pred nekaj tedni pripadniki režima trdili, da ni krize. Vendar napovedani ukrepi zdaj vladajočim tudi omogočajo preložitev volitev in podaljšanje predsednikovega mandata. Skratka, pridobili so čas, da najdejo primerno rešitev za ohranitev oblasti in varovanje svojih materialnih interesov ob navezi s tajkuni. Lahko bi jim v tem času uspelo rešiti tudi doslej nerešljiv problem: kdo naj nasledi Boutefliko.
Reforme političnega sistema in ustave
V pismu tudi piše, da bodo volitve organizirali po »nacionalni konferenci«, v katero naj bi bili vključeni vsi deli družbe, vodila pa bi jo »neodvisna, izkušena osebnost«. Naloga konference bi bila priprava reforme političnega sistema in izdelava osnutka nove ustave, o kateri bi konec leta odločali Alžirci na referendumu. Prav tako bo nacionalna konferenca določila datum predsedniških volitev, ki torej sploh še ni predviden.
V resnici je Bouteflika (oziroma tisti, ki stoji za njim) že pred tednom dni, ko je oddal kandidaturo ustavnemu sodišču, obljubil, da bo po izvolitvi izvedel politične reforme, skrajšal svoj mandat in organiziral predčasne predsedniške volitve, kar bodo zdaj preložene volitve Ena od opozicijskih spletnih strani se sprašuje: »Ali niso Alžirci šli na ulice za to, da bi omogočili vladajočim uveljaviti njihov načrt s konca leta 2018?« Pred tremi meseci so namreč vladajoče stranke zahtevale preložitev volitev in tudi nacionalno konferenco, večina opozicijskih strank pa je bila proti preložitvi volitev, tudi zato, ker je to v nasprotju z ustavo. Vladajoči očitno hočejo izvesti tranzicijo, ki bi bila pod njihovim nadzorom, kar naj bi jim omogočila nacionalna konferenca.
Spet bo milijon protestnikov
Ali Benflis, vodilni opozicijski politik in premier v letih 2000–2003, sicer pa tudi zelo ugleden pravnik, je preložitev volitev označil za »kršitev ustave in odločitev neustavnih sil, da bodo podaljšale četrti mandat, potem ko so poskušale vsiliti petega«. Drug pomemben zmerni voditelj opozicije Soufiane Djilali pa je pozdravil delno zmago in nadaljeval: »Mobilizacija množic se mora nadaljevati. Ne smemo dovoliti, da bi se sedanje predsedovanje podaljšalo do konca leta.« Pozval je k udeležbi na protestih ta petek. Zlasti na družbenih omrežjih se vrstijo pozivi Alžircem, naj se v petek udeležijo demonstracij, ki so vedno največje na ta dan v tednu, ker je to dela prost dan, kot je pri nas nedelja.
