Na deset tisoče demonstrantov v zadnjih desetih dneh v vseh večjih mestih Alžirije protestira proti temu, da se bo predsednik Abdelaziz Bouteflika še petič potegoval za predsednika države s 45 milijoni prebivalcev, katerih polovica je mlajših od 25 let. Bouteflika, ki je bil v soboto star 82 let, je na oblasti že 20 let, a od leta 2013, ko ga je zadela možganska kap, ni niti enkrat spregovoril v javnosti, torej niti enkrat v zadnjih petih letih Alžirci niso slišali njegovega glasu.

To pa ni oviralo njegovih sodelavcev, da ne bi namesto njega sporočili, da bo še petič kandidiral za predsednika v političnem sistemu, kjer ima, kot v ZDA in Franciji, predsednik odločilno vlogo. Tako bo verjetno izvoljen 18. aprila. Poštenega štetja glasov namreč ne bo. Kvečjemu bodo volitve zaradi njegove bolezni preložene. Trenutno se zdravi v ženevski bolnišnici in ne v Alžiriji, ker se vladajoča kasta menda boji, da bi ga kateri izmed domačih zdravnikov ubil.

Alžirski vladajoči režim, ki za zdaj ni resno ogrožen, se opira na vojsko, na vladajočo stranko Narodna osvobodilna fronta (FLN), cenzuro (mediji ne poročajo o protestih) ter dobičke od nafte in zemeljskega plina, s pomočjo katerih je leta 2011 podkupil Alžirce, da se niso pridružili arabski pomladi. Svojo legitimnost pa še vedno vidi v boju za neodvisnost proti Franciji v letih 1954–1961. Mladi protestniki zdaj pravijo, da so prejšnje generacije res osvobodile Alžirijo, oni pa hočejo osvoboditi njene ljudi. Želijo tudi gospodarsko okrepiti Alžirijo, kjer danes vse preveč temelji na zaslužku od nafte in zemeljskega plina, ne razvija pa na primer kmetijstva in turizma.

Kdo je Bouteflika?

Zdi se, da znotraj vladajoče kaste potekajo boji, tudi med tajkuni. Ker se ti ne morejo zediniti, kdo naj nasledi Boutefliko, tega Alžircem še naprej vsiljujejo za predsednika, s čimer pa jih ponižujejo, saj ljudstvo v njem po možganski kapi in drugih zdravstvenih težavah ter odsotnosti od javnosti več ne vidi funkcionalne osebe. On pa vendarle očitno že s svojim fizičnim obstojem omogoča enotnost in trdno vezivo režima, ki bi brez njega razpadel. Vladajoča klika ni mogla najti kaj drugega, kar bi jo povezalo.

Vsekakor Bouteflika ni kar nekdo, ampak gre za politika, ki je imel, vsaj dokler je bil zdrav, velik ugled in avtoriteto. Najprej zato, ker je sodeloval v vojni za neodvisnost v letih 1954–1961. Nato je bil v 60. in 70. letih pomemben zunanji minister nove države, zagovornik gibanja neuvrščenih in protiimperializma. Ko pa je pred 20 leti prevzel absolutno oblast, je po zmagi vojske nad islamisti zagotovil konec državljanske vojne, in to z vsiljeno spravo in amnestijo, tudi na ta način, da je nekatere od islamistov vključil v svojo vladavino, nekatere pa kako drugače podkupil. Številni drugi islamisti so bili v prejšnjih letih pobiti, nekateri so zbežali v tujino, zelo veliko pa se jih je prenehalo ukvarjati s politiko. Verjetno se zdaj Bouteflika ne oklepa oblasti, kot na primer leta 2011 Zine Ben Ali v Tuniziji ali Hosni Mubarak v Egiptu. Zaradi svoje bolezni pa je najbrž bolj marioneta v rokah vladajoče klike.

Poduk iz preteklosti

Za zdaj stvari potekajo mirno in ni hujše represije proti protestnikom. Zdi se, da so Alžirci zaradi krvavih 90. let previdni (morda podobno kot Libanonci po 15 letih državljanske vojne), ko cena za ustavitev islamistov ni bil samo državni udar vojske proti demokraciji, ampak tudi 200.000 mrtvih.

Tudi vladajoča klika noče ponovno doživeti takšnega nasilja in policija je obzirna. Protestniki so sprva po napovedi kandidature Bouteflike 10. februarja protestirali mirno, je pa v zadnjih dneh v prestolnici Alžir že prišlo do spopadov s protestniki. Policija je ponekod uporabila solzivec in vodne topove, protestniki so proti njej metali kamenje in različne predmete. Pri tem pa se zdi, da za zdaj ni velike nevarnosti za režim, ker protestno gibanje ni strukturirano in nima pravih voditeljev.