»Vsaka zloraba procesnih pravic v postopku na sodišču je nedopustna. Vsakdo, ki se znajde v kazenskem postopku, ima na voljo vse procesne pravice. Ne sme pa jih zlorabljati,« je jasen predsednik sodniškega društva dr. Andrej Ekart, ki se do ravnanj stanovskega kolega Stanka Omerzuja ne želi opredeliti. Že zato, ker odločitev disciplinskega sodišča sodnega sveta, ki je predsednika mariborskega delovnega sodišča oprostilo očitkov disciplinske tožilke, še ni pravnomočna, pa tudi, ker Omerzu ni več član društva. Pred časom je sam izstopil.
Omerzu se v disciplinskem postopku ni znašel zaradi obtožbe kaznivega dejanja zalezovanja nekdanje intimne prijateljice, ampak zaradi dogajanja na sodišču, ki je sledilo. Omerzu naj bi med drugim neupravičeno zavlačeval z dvigovanjem sodne pošte in na sodišču celo prepovedal, da dvigujejo pošto na njegovo ime. Izločal in ovadil je mariborsko kazensko sodnico, ki mu sodi na prvi stopnji, nazadnje pa zahteval izločitev še nekaterih drugih predsednikov sodišč, višjih in vrhovnih sodnikov.
Disciplinski postopek se je začel na pobudo tedanjega pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča, vendar pa tričlanski senat disciplinskega sodišča sodnega sveta očitkov ni potrdil. Če bo pri tem ostalo, bo preklican tudi Omerzujev suspenz.
Oprostilni sklep disciplinskega sodišča z obrazložitvijo očitno še ni napisan, saj ga do včeraj ni prejel še nihče. Neuradno pa smo izvedeli, da naj bi se disciplinski postopek osredotočal predvsem na Omerzujevo izločanje prvostopenjske sodnice in na njegovo počasno dvigovanje sodnih pošiljk. Disciplinska tožilka je predlog za izrek disciplinske sankcije namreč vložila že konec poletja, preostale pravne manevre pa je Omerzujeva obramba izvedla šele pozneje.
Od sodnega sveta včeraj še nismo dobili pojasnila, ali bo disciplinska tožilka vztrajala pri očitkih in morda sprožila upravni spor. Obramba meni, da tega ne more storiti, vendar smo od nekaterih virov blizu sodnemu svetu slišali drugačno interpretacijo zakona o sodnem svetu.
Pomembno za varovanje ugleda sodstva
Na vrhovnem sodišču odločitve disciplinskega sodišča ne morejo komentirati, ocenjujejo pa, da gre za pomembno odločitev: »Do odločitve disciplinskega sodišča, ki deluje pri sodnem svetu, se predsednik vrhovnega sodišča ne more opredeljevati, z razlogi za takšno odločitev disciplinskega sodišča pa vrhovno sodišče niti ni seznanjeno. Predsednik vrhovnega sodišča lahko zato izpostavi le, da bo konsistentnost obrazložitve disciplinskega sodišča v tej zadevi pomembna tudi z vidika varovanja ugleda sodstva v prihodnje. Po novem zakonu o sodnem svetu je namreč ta organ pristojen tudi za krepitev zaupanja v sodno vejo oblasti, zato so za javnost pomembne vse odločitve, ki jih sprejmejo tako sodni svet kot tudi drugi organi, delujoči pri sodnem svetu,« so nam pojasnili na vrhovnem sodišču in dodali, da suspenz za Omerzuja še velja. Tako bo vse do takrat, dokler mu ne bo vročena dokončna odločba disciplinskega sodišča.
Tudi na pravosodnem ministrstvu z odločitvijo disciplinskega sodišča še niso uradno seznanjeni in dodajajo, da zgolj kot pobudnik postopka nimajo pravne legitimnosti za vložitev tožbe v upravnem sporu.
Odvetnik ne vidi možnosti za upravni spor
Omerzujev odvetnik Velimir Cugmas je po drugi strani prepričan, da bi morala biti odločitev disciplinskega sodišča že pravnomočna in da ustavni spor ni mogoč: »Stanko Omerzu že od izreka disciplinskega sodišča prejšnji torek ni več v suspenzu, ker ne more biti. Trenutno koristi lanski letni dopust,« trdi Cugmas, čeprav tudi spletna stran delovnega sodišča v Mariboru pravi drugače. Po besedah odvetnika bi le Omerzu sam smel sprožiti upravni spor, če z odločitvijo disciplinskega sodišča ne bi bil zadovoljen.
Po njegovem mnenju je bila prav tako nezakonita že Klemenčičeva pobuda, nezakonito pa naj bi ravnala tudi disciplinska tožilka, ko je vpogledala v kazenski spis. Pravniki, s katerimi smo govorili včeraj, novi zakon o sodnem svetu, ki se je začel uporabljati konec leta 2017 in ki določa tudi potek disciplinskega postopka, zakonodajo berejo drugače kot Omerzu in Cugmas, čas pa bo pokazal, čigava interpretacija je pravilna.
S precej bizarno mariborsko sodno zgodbo se bo ukvarjalo tudi ustavno sodišče. Obramba je tja vložila že dve ustavni pritožbi, ki ju je sodišče tudi že sprejelo v obravnavo. Prva se nanaša na neuspešno izločanje prvostopenjske sodnice, drugo pa na odrejeni suspenz, ki je po mnenju obrambe neupravičen.
